Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Aktualna tema Kaj si lahko obetamo od novega zakona o medijih

Tradicionalni mediji - tisk, radio in televizija - so se v zadnjem desetletju in pol znašli pred pomembnimi izzivi. Pojav družbenih ali bolje rečeno družabnih konkurentov je korenito spremenil njihovo spremljanje in na glavo postavil zakonitosti, ki so veljale nekoč. Spremenili so se modeli financiranja, oglaševalci so denar preusmerili na splet, zakonodajalci pa zdaj iščejo rešitve, kako se na to odzvati.

Storž Helena Koder: Vse je v glavi in srcu

Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.

Ultrazvok Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem

Studio ob 17.00 3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.

Intervju - Radio Goran Lukić: Prvi maj je opomnik. Opomnik, da moramo biti zelo pazljivi, da nam pravice, o katerih govorimo danes, jutri ne spolzijo iz rok.

Goran Lukić se za pravice nevidnih delavcev bori že vrsto let – na svojem, torej na Delavski svetovalnici je zadnjih osem let. Pravi, da je Slovenija na področju delavskih pravic v nevarnem trenutku: navzven se zdi vse brezhibno, a v zakulisju je vse kar precej kaotično neorganizirano. Dogajanje na delovni inšpekciji označi za svetilnik, ki bi moral braniti delavstvo, a je tamkaj luč očitno ugasnila. V katerih panogah je največ delavskih kršitev? Kako ocenjuje delo ministra za delo? In ali mu je bilo ponujeno mesto glavnega delovnega inšpektorja?

Lokalni čas "Na pomoč!" in "Srečno pot!" s Štajerske

Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.

Jutro Aimee Todd, Škotska: "Legenda o Nessie je pomembno prispevala k razvoju regije"

2. maja 1933 v škotskem časopisu Inverness Courier objavili članek, ki govori o nenavadnem opažanju na jezeru Loch Ness. Takrat je bila prvič omenjena jezerska pošast, ki nosi ljubko ime Nessie in s katero je povezanih mnogo legend in anekdot. In za dobro jutro smo šli tudi mi naravnost v Škotsko Višavje, k Aimee Todd, vodji marketinga v Loch Ness Centru.

Radiosfera Kako je biti ekološki čebelar v Berlinu in zakaj je cenjen londonski med?

Čebelarjenje v slovenskih mestih ni novost, ni modna muha in ni posebnost, smo slišali v prvomajski Radiosferi. Tokrat bomo pogled na urbano čebelarjenje še malo razširili, obudili bomo spomin na to, kako so začeli čebelariti na strehi pariške opere, kar velja za »prapok« evropskega sodobnega urbanega čebelarstva. Potem bomo spoznali dva uspešna mestna čebelarja, Mark čebelari v Londonu, Olaf v Berlinu. Ob koncu se bomo vrnili v Ljubljano in vas spomnili, da je bil tudi naš veliki arhitekt Jože Plečnik povezan s čebelami.

Možgani na dlani (ZNOVA) Ljudje, ki si zapomnijo vse

V praznično- počitniškem tednu, ko mnogi ustvarjate prekrasne nove spomine, brskamo po zakladnici epizod. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.

Radiosfera Čebele delajo tudi na praznik dela

Slovenija je čebelarska dežela, saj je pri nas registriranih okoli 10 tisoč čebelarjev. Naša država je tudi pobudnica svetovnega dneva čebel, ki ga zdaj že nekaj let obeležujemo 20. maja. Na praznik dela pa tokrat o čebelah delavkah, ki veljajo za najboljši primer marljivosti, pridnosti in hkrati simbolizirajo moč skupnosti. Vse to se zrcali tudi v številnih slovenskih pregovorih, ki so vezani na čebele. Na primer: »Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.« Idiličen podeželski pejsaž s slovenskim čebelnjakom je razglednica, ki lahko obkroži svet, ki prikazuje red, ravnovesje, umeščenost v prostor, ki nam je blizu in sprejeta z družbenim konsenzom. Kaj pa prihod čebel v mesto in posledično čebelarjenje na strehah poslovnih stavb in kulturnih domov? Urbano čebelarjenje je relativno nov pojem, a vsebina, ki se skriva za njim ima dolgo tradicijo. Bojan Leskovec.

Pod pokrovko Pravi kajmak po tradicionalnem postopku

Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak – vrsto svežega sira. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?

Svetovalni servis Požarna varnost

V torek zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi. Predvsem če boste kres zakurili na domačem vrtu ali bližnjem travniku, ne zamudite Svetovalnega servisa. Po devetih bomo govorili o požarni varnosti, varnem kurjenju v naravi, nevarnostih in previdnostnih ukrepih, pa tudi o drugih vprašanjih, kot so: kako pogasiti manjši požar v kuhinji in kateri so ključni podatki ob klicu na številko 112? Z nami bo v torek po devetih Suzana Anžur, predstavnica Gasilske zveze v Ljubljani.

Radiosfera Izšla razširjena izdaja slovenskega vodnika po Trstu

V torkovi Radisferi smo pogledali prek meje k rojakom v Furlaniji-Julijski krajini. Konec lanskega leta je namreč pri Založništvu Tržaškega tiska izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica z naslovom "Kako lep je Trat" predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njeno bogato preteklost in živahno sedanjost. Z avtorji vodnika se je po mestu sprehodila Špela Lenardič.

Torkov kviz Peter Baloh, Thriverse: "40-urni delovni teden je ostanek preteklosti"

Pred prvomajskimi prazniki preverjamo, kako 4-dnevni tedenski delavnik deluje v praksi. V podjetju Thriverse so ga zvedli pred približno tremi leti, zato v Torkovem kvizu direktor omenjenega podjetja Peter Baloh pove več o prednostih, ki jih je na področju zavzetosti in aktivnosti delavca pa tudi povečani pripadnosti podjetju, prinesel skrajšani delovni čas.

Svetovalni servis Nas vreme še lahko preseneti?

V aprilu smo izmerili nove temperaturne rekorde, med drugim smo izmerili najhitrejšo ohladitev, najzgodnejšo trideseterico, pa tudi absolutni aprilski rekord. Če temu dodamo še podatek, da je bil mesec marec globalno najtoplejši mesec, odkar izvajamo meteorološke meritve, se pogovoru o vremenu ne moremo izogniti. Ponedeljkov svetovalni servis zato zastavlja vprašanja, povezana z vremenom, meteorološkimi meritvami, temperaturnimi ekstremi. Bi rekli, da je bilo vreme nekoč bolj stanovitno? Se spominjate, kakšne so bile zime in pomladi pred leti, desetletji? Kako vreme vpliva na vas in ali merite temperature tudi doma?

Klicna koda Stric Skopušnik- simbol nebrzdanega kapitalizma

Belgijcem se letos res obeta super volilno leto, ker bodo na volišča morali oditi kar petkrat. In to dobesedno morali, saj je Belgija ena redkih članic Unije v kateri je udeležba na volitvah obvezna. Tik pred praznikom dela,1.majem, so se dostavljavci hrane podjetja Uber (v glavnem so to kolesarji in motoristi) odločili, da bodo stavkali. Na enem osrednjih bruseljskih trgov so postavili kip - strica Jake Racmana - Skopušnika. Saj veste - to je tisti, ki je super bogat, ampak zelo skopuški. Kip, bržčas ne bi ravno razveselil Skopušnika, če bi bil resnična oseba. Upodobljen je namreč kot, da je prelit s katranom in povaljan v perju. Vsi dobro vemo, kaj to pomeni.

Več

Zrcalo dneva Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične

Svetovno gospodarstvo se bo letos po najnovejši oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj okrepilo za 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Napoved je boljša za Združene države in Kitajsko, nekoliko slabša pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. OECD naši državi za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno.

Radijski dnevnik Svetovno gospodarstvo se bo letos okrepilo, napoveduje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj

Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.

Dogodki in odmevi OECD navzgor popravila napoved svetovne gospodarske rasti; evropska industrija medtem zahteva pomoč

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka. Druge teme: - Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev. - Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja. - Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.

Aktualna tema Kaj si lahko obetamo od novega zakona o medijih

Tradicionalni mediji - tisk, radio in televizija - so se v zadnjem desetletju in pol znašli pred pomembnimi izzivi. Pojav družbenih ali bolje rečeno družabnih konkurentov je korenito spremenil njihovo spremljanje in na glavo postavil zakonitosti, ki so veljale nekoč. Spremenili so se modeli financiranja, oglaševalci so denar preusmerili na splet, zakonodajalci pa zdaj iščejo rešitve, kako se na to odzvati.

Danes do 13:00 Poročila 13:00

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Ob prazniku dela, ki je pri nas tudi danes dela prost dan, se nadaljujejo opozorila o kršitvah delavskih pravic

Praznik dela pri nas kot edina članica Evropske unije z dela prostim dnevom zaznamujemo tudi danes. Včerajšnji prvi maj so zaznamovale besede, da delavske pravice niso podarjene ampak izbojevane. Na protestu v središču Ljubljane so poudarili, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje. Ostali poudarki: Republikanski pozivi ameriškemu predsedniku Bidenu k obsodbi propalestinskih shodov na univerzah Slovenija v 20-ih letih članstva v Evropski uniji napredovala na okoljskem področju, a bi lahko še bolj Hokejisti drugo zmago na svetovnem prvenstvu v Bolzanu dosegli proti gostiteljem

Zrcalo dneva Prvi maj opomin na pomen boja za pravice delavcev

Prebivalce številnih krajev po državi so ob prazniku dela prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so v organizaciji sindikatov in drugih prirediteljev potekala tradicionalna srečanja. Glavno sporočilo je bilo, da delavske pravice niso podarjene ampak izborjene. V Ljubljani je potekal protestni shod pod geslom: Prvi maj delavstvu nazaj. Zbrani so opozarjali, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje ter da se širita prekarno delo in revščina.

Radijski dnevnik Boj za delavske pravice ni nikoli končan, opozarjajo sindikati

Boj za delavske pravice ni nikoli končan, ob današnjem prazniku opozarjajo sindikati. Delavstvu oblast; solidarno, ne prekarno in proti izkoriščanju pa je le nekaj napisov, ki jih je bilo mogoče prebrati na transparentih na popoldanskem shodu v Ljubljani. Sindikatom in delavcem je treba povrniti moč in jim dati besedo, je opozoril predstavnik Študentskega društva Iskra Primož Kolenc in izpostavil zahtevo po sistemski ureditvi študentskega dela, predvsem to, da študenti ne bi bili primorani delati ob študiju. Druge teme: - Sloveniji ob 20-letnici članstva v Evropski uniji pohvale tudi z vrha povezave - Pogoji za dostavo humanitarne pomoči v Gazo nekoliko boljši, ugotavlja ameriški zunanji minister Blinken - Savdsko Arabijo in Kenijo prizadele poplave

Studio ob 17.00 3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!

"3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prodi je takrat med drugim dejal, da se bo širitev evropske povezave nadaljevala, dokler ne bo Evropa združena v miru in demokraciji. 20 let pozneje se skupaj z nekdanjim italijanskim politikom spominjamo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na tej poti je Slovenijo spremljal tudi nekdanji evropski komisar za širitev, borec proti pomislekom nekaterih večjih držav glede širitve, nemški politik Günter Verheugen. Za posebno, praznično oddajo Studio ob 17.00 sta Verheugena in Prodija pred mikrofona povabila dopisnika Maja Derčar in Janko Petrovec.

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes do 13:00 Poročila 13:00

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Več

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Prvič Razmerje

Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija - mesec maj

Mesec maj je moral biti in je seveda še, kar naporen za glasbenike in besedilopisce, saj pesmi na to temo kar ne zmanjka. Izbor iz bogate zakladnice narodno-zabavnega glasbenega arhiva poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Uspešnice Andreja Šifrerja

Andrej Šifrer praznuje 72. rojstni dan. Eden najbolj priljubljenih in uspešnih domačih kantavtorjev je v več kot 50-letni karieri nanizal vrsto skladb, ki so postale zimzelene, posnel in izdal ogromno albumov, jih prodal v zavidljivih nakladah, redno koncertiral, sodeloval z odličnimi domačimi in tujimi glasbeniki in si brez dvoma prislužil naziv legenda. V Godbah z zgodbo poslušajmo nekaj njegovih uspešnic.

41 stopinj vročine I've had it

V oddaji bomo slišali skladbe: Barbara (Miljenko Prohaska): solisti Milan Ferlež, Petar Ugrin in Silvo Stingl Visions (Jukka Linkola): solista Andy Arnol in Petar Ugrin Cesta mladosti (Jože Privšek): Revijski orkester, solista Petar Ugrin in Tone Janša I've had it (Blaž Jurjevčič/Tadej Tomšič): solista Tadej Tomšič in Tomaž Gajšt

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih

Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.

Etnofonija Cserepes Remix: Veliki slalom (drugič)

Cserepes Remix: Veliki slalom (drugič). Tokrat na potovanju od bregov Donave v osrčju Madžarske prek Timoške krajine do Epira. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/25/cserepes-remix-veliki-slalom-drugic/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v prazničnem koncertu iz Portoroža

Tržaški partizanski pevski zbor je bil ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu. Zbor je ustanovil in večino časa vodil zborovodja Oskar Kjuder, danes pa ga vodi zborovodkinja Pia Cah. Pevke in pevci imajo za seboj več kot tisoč koncertov v državah nekdanje Jugoslavije, Sovjetski zvezi, Italiji in Avstriji. Zbor šteje približno šestdeset članov, repertoar pa obsega revolucionarne, delavske in narodne pesmi v različnih jezikih. Poslušajte zbor v koncertu iz Avditorja v Portorožu.

Pesem v žepu Alja Petric: Pejsaži Prekmurja

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer - Ansambel Roka Žlindre repriza

31. marca leta 2016 smo v tretjem živem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov v studiu 13 gostili Ansambel Roka Žlindre. Kako je vse skupaj zvenelo pa izveste, če se nam pridružite tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 82. rojstni dan praznuje Barbra Streisand

82. rojstni dan praznuje ameriška pevka in igralka Barbra Streisand. Rodila se je v New Yorku in po očetovi prezgodnji smrti odraščala z mamo v precejšnji revščini. Prepevanje in igralstvo sta ji že zgodaj ponudili možnost pobega in pri 16 letih se je Barbra odselila od doma in se preživljala s prepevanjem. Ko je bila stara 20 let, je nastopila v gledališki predstavi, ta pa ji je prinesla prvo nominacijo za nagrado gremijev in medijsko prepoznavnost. Kmalu je podpisala tudi pogodbo z glasbeno založbo Columbia in v svoji dolgi karieri posnela več kot 50 albumov, prodala pa jih je v nakladi več kot 150 milijonov; to jo uvršča med najbolje prodajane pevke. Poleg prepevanja je zaigrala v 19 filmih, ki so bili skoraj vsi izredno uspešni, od teh je tri tudi režirala. V svoji zbirki nagrad ima dva oskarja, 10 gremijev, tudi za življenjsko delo, in posebnega gremija za legende, 5 nagrad emmy, 9 zlatih globusov, odlikovana pa je tudi s predsedniško medaljo za svobodo. Pred kratkim je izdala knjigo svojih spominov, ki jih je menda pisala kar 40 let. In imela je kaj napisati. V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekaj njenih uspešnic.

Več

Lahko noč, otroci! Grajska zastava

Z vijoličaste grajske zastave so skrivnostno izginile vse rumene pike. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Veliki in majhni Andrej

Tudi drobna glavica prav misli. Pripoveduje: Janez Eržen. Napisal: Dragutin Horkić. Prevedel: Ivan Vouk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Lahko noč, otroci! Pujsek in ura

Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Napisala: Anita Leskovec. Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Lahko noč, otroci! Krilčica

Deklica, ki si želi, da bi lahko letela kot ptice ... Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Paul Eluard. Prevedel: Aleš Berger. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Dve morski pravljici

V pravljici nas že čakata kit in ladja, s katero bomo pluli v svet sanj … Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisal: Dimitrij Kralj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

RIO radijska igra za otroke Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 4. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V sklepnem, četrtem delu postane Ljudmilina papiga Ara Bella talka neslane šale malih gusarjev in se zaradi zaljubljenosti v prav posebno papigo na izletu "izgubi", Ljudmila pa prvič vstopi v Blaznikov kiosk in dokončno ugotovi, da je življenje piknik. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Lahko noč, otroci! Jakob in češnja

Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Urška Košir. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Hudo! Literarni klub OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana

V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.

Huda muska Neža Drobnič Bogataj in zasedba Belin

Pred dobrim tednom dni je izšel prvenec zasedbe Belin z naslovom Ciganka. Gre za zasedbo pod vodstvom vokalistke Neže Drobnič Bogataj. Na plošči najdemo priredbe ruskih romskih skladb, ki jih Neža ni samo prevedla ampak jim dodala svojo osebno noto.

Kulturomat Aprilski knjigomat

V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.

Hudo športni Tadej Grega Potočnik trenira aikido

Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.

Več

Sami naši Prvi maj: dobra hrana, dobra glasba in ples

Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Sotočja Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Sami naši Zavod Krog o projektu Živeti z demenco, nov projekt skupine Svemirko in pesnik Stefan Simić

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.

Naše poti Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.

Sotočja Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.

Slovencem po svetu Pravnica Ana Srovin Coralli iz Švice uživa tudi v peki sladic

Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Naše poti V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej

Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.

Sotočja V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.

Slovencem po svetu Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične

Svetovno gospodarstvo se bo letos po najnovejši oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj okrepilo za 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Napoved je boljša za Združene države in Kitajsko, nekoliko slabša pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. OECD naši državi za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno.

Literarni večer Agatha Christie: Smešna stran kriminalk

Slovita angleška pisateljica Agatha Christie je znana predvsem po svojih kriminalnih romanih, torej žanrskih delih, v katerih je v središču pozornosti razvozlavanje umora. Mateja Perpar pa bo predstavila nekoliko drugačno, smešnejšo plat angleške pisateljice in njenih likov - detektiva Hercula Poirota, pustolovskega para Tommyja in Tuppence ter slavne pisateljice kriminalk Ariadne Oliver. Odlomke iz posameznih del je prepletla z odlomki iz pisateljičine Avtobiografije, v kateri Agatha Christie kot natančna opazovalka lahkotno in duhovito pripoveduje o svojem življenju in delu. Interpretirajo dramski igralci Ivanka Mežan, Maruša Geymayer Oblak in Igor Samobor, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2008.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija - mesec maj

Mesec maj je moral biti in je seveda še, kar naporen za glasbenike in besedilopisce, saj pesmi na to temo kar ne zmanjka. Izbor iz bogate zakladnice narodno-zabavnega glasbenega arhiva poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Grajska zastava

Z vijoličaste grajske zastave so skrivnostno izginile vse rumene pike. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Radijski dnevnik Svetovno gospodarstvo se bo letos okrepilo, napoveduje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj

Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.

Dogodki in odmevi OECD navzgor popravila napoved svetovne gospodarske rasti; evropska industrija medtem zahteva pomoč

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka. Druge teme: - Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev. - Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja. - Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.

Aktualna tema Kaj si lahko obetamo od novega zakona o medijih

Tradicionalni mediji - tisk, radio in televizija - so se v zadnjem desetletju in pol znašli pred pomembnimi izzivi. Pojav družbenih ali bolje rečeno družabnih konkurentov je korenito spremenil njihovo spremljanje in na glavo postavil zakonitosti, ki so veljale nekoč. Spremenili so se modeli financiranja, oglaševalci so denar preusmerili na splet, zakonodajalci pa zdaj iščejo rešitve, kako se na to odzvati.

Danes do 13:00 Poročila 13:00

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Storž Helena Koder: Vse je v glavi in srcu

Življenje Helene Koder so zaznamovali scenariji in režije skoraj 50-ih dokumentarnih filmov, ki so bili središče njene poklicne poti na Televiziji Slovenija. Leta 2022 je za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma prejela Štigličevo nagrado. S pisanjem je nadaljevala tudi po upokojitvi. Enajst esejev, povezanih z doživljanjem in poznavanjem umetnosti, filozofije in književnosti, je strnila v knjigi Krošnja z neznanimi sadeži. Prvenec je 87-letno ustvarjalko izpolnil in osrečil. Čeprav skromna, saj sebe ne želi izpostavljati, pa je neskončno vesela spoznanja, da so bralci knjigo dobro sprejeli. »To pa je,« pravi avtorica, »veliko zadoščenje«.

Lokalni čas "Na pomoč!" in "Srečno pot!" s Štajerske

Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.