Poklicna in splošna matura se bližata, zato smo strnili napotke profesorjev in članov državnih predmetnih komisij za posamezne predmete ter vas nekaj dni pred začetkom zrelostnega izpita opomnili na stvari, na katere morate paziti med samim pisanjem izpitov. Prav tako smo preverili, kako bosta potekali maturi v praksi – kako bo z maskami in ali boste lahko med odmorom odšli iz učilnice? Oddaja za več kot 16 tisoč letošnjih maturantov!

Nekaj napotkov, ki smo jih zbrali iz pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi:

Prinesite k maturi tudi rezervna pisala in vse ostale pripomočke, ki jih lahko uporabite.
Pozorno preberite navodila in vprašanja, pri tem si lahko podčrtate, kaj od vas zahtevajo.
Pravilno si razporedite čas: pri pisnih sestavkih si najprej vzemite čas za premislek, na konceptne liste si zapišite glavne oporne točke in misli.
Na vprašanja odgovarjajte v predpisani obliki: če naloga zakteva kratek odgovor, naj bo kratek; če je na primer navodilo pojasni ali razloži, pa kratki odgovori ne bodo dovolj; če piše obkroži, potem obkrožite in ne podčrtajte.
Pišite čitljivo in jezikovno pravilno.
Ne bodite površni: ne pozabite na enote in druge podrobnosti, na primer drugi del naloge ali odgovora.
Ko končate z reševanjem, preletite polo, da preverite pravopisne napake in ali ste vse označili, tako kot je treba.
Zaupajte vase!

Novosti pri letošnji maturi:

prihod in odhod v šolo po novih pravilih obnašanja;
nošenje maske na šolskih hodnikih, med samim pisanjem ne;
med odmori načeloma ni odhoda iz razreda;
malica se poje v učilnici;
pri ustnih izpitih gredo izvlečena vprašanja v koš, ne pa nazaj na mizo;
pri ustnih izpitih lahko kandidat in učitelj skupaj ocenita, da enega vprašanja v šoli niso ustrezno predelali in ga zato učitelj zamenja z drugim vprašanjem;
vpogled v izpitne pole bo letos prvič mogoč že na dan objave rezultatov, in sicer elektronsko, za vse maturante!!!
rok za pritožbe: tri dni od objave rezulatov.

","excerpt":"Kako bo potekala letošnja matura, novosti na ustnem izpitu in pri objavi rezultatov","featured-media-id":30170,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/gymnasium/174696059","abovetitle":"","subtitle":"Kako bo potekala letošnja matura, novosti na ustnem izpitu in pri objavi rezultatov","category-text":"False","permalink":"2020/05/gymnasium-209/","show-start":"2020-05-27T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-27T21:00:00+02:00","audio-length":"3126","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/Zadnjinapotkizamaturo4773504.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696059","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nekaj napotkov, ki smo jih zbrali iz pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi:

"},{"kind":"html","content":"

Prinesite k maturi tudi rezervna pisala in vse ostale pripomočke, ki jih lahko uporabite.
Pozorno preberite navodila in vprašanja, pri tem si lahko podčrtate, kaj od vas zahtevajo.
Pravilno si razporedite čas: pri pisnih sestavkih si najprej vzemite čas za premislek, na konceptne liste si zapišite glavne oporne točke in misli.
Na vprašanja odgovarjajte v predpisani obliki: če naloga zakteva kratek odgovor, naj bo kratek; če je na primer navodilo pojasni ali razloži, pa kratki odgovori ne bodo dovolj; če piše obkroži, potem obkrožite in ne podčrtajte.
Pišite čitljivo in jezikovno pravilno.
Ne bodite površni: ne pozabite na enote in druge podrobnosti, na primer drugi del naloge ali odgovora.
Ko končate z reševanjem, preletite polo, da preverite pravopisne napake in ali ste vse označili, tako kot je treba.
Zaupajte vase!

"},{"kind":"html","content":"

Novosti pri letošnji maturi:

"},{"kind":"html","content":"

prihod in odhod v šolo po novih pravilih obnašanja;
nošenje maske na šolskih hodnikih, med samim pisanjem ne;
med odmori načeloma ni odhoda iz razreda;
malica se poje v učilnici;
pri ustnih izpitih gredo izvlečena vprašanja v koš, ne pa nazaj na mizo;
pri ustnih izpitih lahko kandidat in učitelj skupaj ocenita, da enega vprašanja v šoli niso ustrezno predelali in ga zato učitelj zamenja z drugim vprašanjem;
vpogled v izpitne pole bo letos prvič mogoč že na dan objave rezultatov, in sicer elektronsko, za vse maturante!!!
rok za pritožbe: tri dni od objave rezulatov.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"302"},{"type":"Category","id":"445"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"501"},{"type":"Author","id":"506"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30170"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30170"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140298","attributes":{"wp-id":356823,"date":"2020-05-14T00:42:00+02:00","modified":"2020-05-29T07:31:57+02:00","slug":"sami-nasi-159","post-type":"post","title":"Sami naši","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/sami-nasi-159/","content":"

Številni kritiki, pisatelji, kulturniki, umetniki in prijatelji se v teh dneh spominjajo priljubljenega bosanskega, hrvaškega in norveškega pisatelja Bekima Sejranovića, ki se je v oseminštiridesetem letu poslovil pretekli teden. Zapustil je bogat književni opus. Beremo ga lahko tudi v slovenskem prevodu.
\nV Sarajevu je pred dnevi potekal antifašistični protest, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi. Protest je bil odgovor na mašo za hrvaške žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju pri Pliberku, ki je bila organizirana v sarajevski katedrali. Sarajevčani so protestirali proti poveličevanju ustaštva in omalovaževanju antifašističnih žrtev.
\nRamazanski bajram, praznik, s katerim muslimanski verniki končajo ramazanski post, je zaradi epidemije letos potekal nekoliko drugače. Letos so ga verniki po vsem svetu praznovali le v družinskem krogu. Običajev, tudi posebne kulinarike, pa tudi tokrat ni manjkalo.

","excerpt":"V Sarajevu se je na protifašističnem zborovanju zbralo več tisoč protestnikov","featured-media-id":3218,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sami-nasi/174696172","abovetitle":"","subtitle":"V Sarajevu se je na protifašističnem zborovanju zbralo več tisoč protestnikov","category-text":"False","permalink":"2020/05/sami-nasi-159/","show-start":"2020-05-27T21:30:00+02:00","show-end":"2020-05-27T22:00:00+02:00","audio-length":"1787","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/SaminaiMMC.PR1.20200527.3.2130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696172","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"373"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3218"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3218"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140332","attributes":{"wp-id":356955,"date":"2020-05-15T00:37:15+02:00","modified":"2020-05-29T15:31:55+02:00","slug":"ultrazvok-nevroloska-simptomatika-covid","post-type":"post","title":"Omotica? Glavobol? Motnje zavesti? Izguba vonja in okusa?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/ultrazvok-nevroloska-simptomatika-covid/","content":"

Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog in specialist za žilne bolezni, virologinja in mikrobiologinja ter nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – v tokratnem Ultrazvoku o zadnjih dognanjih, ki kažejo, da novi koronavirus še zdaleč ni premagan.

Dr. Martina Rakušo je epidemija novega koronavirusa ujela v Združenih državah Amerike. Natančneje v Rochestru v Minesoti, kamor je odšel na izpopolnjevnje na slovito Mayo kliniko. Iz Združenih držav Amerike se je vrnil pred dobrima dvema tednoma. Poročila in študije o novem koronavirusu je spremljal tako v Minesoti kot tudi v Evropi in seveda v Sloveniji. Raziskave kažejo, da virus prizadene tudi možgane in druge dele živčnega sistema. Na Kitajskem je kar vsak tretji bolnik poročal o nevroloških težavah – kot so omotica, glavobol in motnje zavesti. Izsledke kitajskih strokovnjakov potrjujejo tudi kolegi iz evropskih držav.

Dr. Gregor Tratar pravi, da zdravje in življenje najtežjih bolnikov pogosto ogrozi strjevanje krvi in nastajanje strdkov (tromboza). Še posebej ogroženi so bilniki, ki potrebujejejo večtedensko zdravljenje v intenzivni enoti.

Dr. Maja Ravnikar pojasnjuje, da so mutacije tiste, ki omogočijo preskok virusa z ene živalske vrste na drugo – oziroma v primeru novega koronavirusa z živali na človeka. Poudarja, da mutacije lahko oslabijo učinkovitost morebitnega cepiva proti covidu-19.

","excerpt":"Lahko gre za covid-19","featured-media-id":30213,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/ultrazvok/174696082","abovetitle":"","subtitle":"Lahko gre za covid-19","category-text":"False","permalink":"2020/05/ultrazvok-nevroloska-simptomatika-covid/","show-start":"2020-05-28T09:30:00+02:00","show-end":"2020-05-28T10:00:00+02:00","audio-length":"613","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/OmoticaGlavobolMotnjezavestiIzgubavonjainokusa4773549.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696082","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"390"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"408"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30213"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30213"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30213"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30213"}}}},{"type":"Post","id":"140337","attributes":{"wp-id":356960,"date":"2020-05-15T00:39:02+02:00","modified":"2020-05-29T18:31:52+02:00","slug":"radijska-ucilnica-15","post-type":"post","title":"Nepravilni angleški glagoli","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/radijska-ucilnica-15/","content":"

Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole. To se je pri učenju na daljavo izkazalo kot trd oreh, nam je povedal Marko iz Ljubljane. Za odgovor pa smo prosili Liso Mislej, profesorico angleščine s spletne platforme razturinamaturi.si:

“Najbolje je, da si vsak učenec sam razvrsti nepravilne angleške glagole v skupine na tak način, ki mu najbolje ustreza. Bolj vizualni tipi učencev si lahko skupine glagolov označijo z različnimi barvami in si jih na tak način bolje zapomnijo. Če so učenci bolj slušni tipi, je priporočljivo, da naglas berejo glagole in jih ponavljajo ali pa se celo posnamejo na telefon ali računalnik in se potem poslušajo ter učijo s posnetka. Potem je tu še gibalni oz. kinestetični tip učencev, ki si velikokrat prek gibov zapomnijo različne skupine glagolov. Iz teh glagolov lahko naredimo tudi različne igre: izdelamo na primer spomin in iščemo, kateri glagoli gredo skupaj.”

Klasična delitev nepravilnih angleških glagolov, ki jih najdemo v učbenikih, na primer vključuje skupino glagolov, ki imajo enako obliko v vseh časih (put, set), pa skupino z glagoli, kot je speak (spoke, spoken) …

","excerpt":"Kako se najlažje naučiti angleške glagole, ki imajo v različnih časih različne oblike?","featured-media-id":30257,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/radijska-ucilnica/174696259","abovetitle":"","subtitle":"Kako se najlažje naučiti angleške glagole, ki imajo v različnih časih različne oblike?","category-text":"False","permalink":"2020/05/radijska-ucilnica-15/","show-start":"2020-05-28T12:20:00+02:00","show-end":"2020-05-28T13:00:00+02:00","audio-length":"384","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/28/Nepravilnianglekiglagoli4774203.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696259","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Najbolje je, da si vsak učenec sam razvrsti nepravilne angleške glagole v skupine na tak način, ki mu najbolje ustreza. Bolj vizualni tipi učencev si lahko skupine glagolov označijo z različnimi barvami in si jih na tak način bolje zapomnijo. Če so učenci bolj slušni tipi, je priporočljivo, da naglas berejo glagole in jih ponavljajo ali pa se celo posnamejo na telefon ali računalnik in se potem poslušajo ter učijo s posnetka. Potem je tu še gibalni oz. kinestetični tip učencev, ki si velikokrat prek gibov zapomnijo različne skupine glagolov. Iz teh glagolov lahko naredimo tudi različne igre: izdelamo na primer spomin in iščemo, kateri glagoli gredo skupaj.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"501"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30257"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30257"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140344","attributes":{"wp-id":356967,"date":"2020-05-15T00:40:27+02:00","modified":"2020-05-29T19:31:40+02:00","slug":"studio-ob-17-00-275","post-type":"post","title":"Kaj si Slovenija lahko obeta od evropskega proračuna in sklada za okrevanje?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/studio-ob-17-00-275/","content":"

Kako bodo Evropska unija in države članice podprle okrevanje gospodarstev po enem od najhujših šokov v zgodovini, pandemiji covida-19? Od tega bo odvisno, kako bo povezava izšla iz krize in kakšno Unijo bomo imeli v prihodnje. Znana sta načrt za vzpostavitev sklada za okrevanje in nov predlog večletnega evropskega proračuna; kakšen pa je odziv članic in kako bomo financirali ukrepe? O tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.

Gostje:
\n– Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
\n– profesor Vasja Rant, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
\n– Jure Vršnak, namestnik generalnega direktorja Ministrstva za zunanje zadeve.

","excerpt":"Novi predlogi Evropske komisije so znani, članice neenotne","featured-media-id":30243,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174696394","abovetitle":"","subtitle":"Novi predlogi Evropske komisije so znani, članice neenotne","category-text":"False","permalink":"2020/05/studio-ob-17-00-275/","show-start":"2020-05-28T17:05:00+02:00","show-end":"2020-05-28T18:00:00+02:00","audio-length":"3392","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/28/KajsiSlovenijalahkoobetaodevropskegaproraunainskladazaokrevanjeMMC.PR1.20200528.4.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696394","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"494"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30243"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30243"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140390","attributes":{"wp-id":357137,"date":"2020-05-16T00:37:49+02:00","modified":"2020-05-29T19:30:56+02:00","slug":"radio-ga-ga-245","post-type":"post","title":"Največji šahovski dogodek v zgodovini človeštva","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/radio-ga-ga-245/","content":"

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

","excerpt":"Neugnani in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-ga-ga/174696546","abovetitle":"","subtitle":"Neugnani in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna","category-text":"False","permalink":"2020/05/radio-ga-ga-245/","show-start":"2020-05-29T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-29T11:00:00+02:00","audio-length":"3066","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/RadioGA-GAMMC.PR1.20200529.5.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696546","embed":"https://www.facebook.com/radioprvi/videos/247605949635356/","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"369"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"15152"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/15152"}}}},{"type":"Post","id":"140393","attributes":{"wp-id":357140,"date":"2020-05-16T00:38:59+02:00","modified":"2020-05-29T19:30:50+02:00","slug":"radijska-ucilnica-16","post-type":"post","title":"Kako je sestavljeno naše osončje?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/radijska-ucilnica-16/","content":"

V zadnji rubriki Radijska učilnica bomo pogledali v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.

","excerpt":"Koliko planetov ima osončje, kako si sledijo in katere so njihove značilnosti","featured-media-id":30234,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/radijska-ucilnica/174696019","abovetitle":"","subtitle":"Koliko planetov ima osončje, kako si sledijo in katere so njihove značilnosti","category-text":"False","permalink":"2020/05/radijska-ucilnica-16/","show-start":"2020-05-29T12:20:00+02:00","show-end":"2020-05-29T13:00:00+02:00","audio-length":"339","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/Osonje4773365.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696019","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"506"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30234"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30234"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140397","attributes":{"wp-id":357144,"date":"2020-05-16T00:39:40+02:00","modified":"2020-05-29T19:30:46+02:00","slug":"labirinti-sveta-280","post-type":"post","title":"Bolezen in zdravilo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/labirinti-sveta-280/","content":"

Nemško Vrhovno sodišče z novo sodbo v aferi »dieselgate« sporoča, da velike korporacije niso nad zakonom! Kritiki v Veliki Britaniji afero visokega vladnega svetovalca primerjajo s fevdalnimi časi, ko pravila vedenja za večino veljajo, vendar se izbranci nanje požvižgajo. Evropska komisija predlaga 1850 milijard evrov za celovit finančni sveženj okrevanja. Pandemija je v Rusiji dosegla vrhunec in predsednik Putin je vojaško parado ukazal za 24. junij. Tudi v Braziliji so v spopadu z virusom najbolj prizadeti že sicer socialno ogroženi in ranljivi sloji, v ZDA je število smrti preseglo 100 tisoč, kot marsikje drugje so ukrepi in pristopi v boju s pandemijo netivo političnih spopadov.

","excerpt":"Veliko zarečenega kruha in političnih puhlic","featured-media-id":29405,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/labirinti-sveta/174696654","abovetitle":"","subtitle":"Veliko zarečenega kruha in političnih puhlic","category-text":"False","permalink":"2020/05/labirinti-sveta-280/","show-start":"2020-05-29T14:30:00+02:00","show-end":"2020-05-29T15:30:00+02:00","audio-length":"848","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/LabirintisvetaMMC.PR1.20200529.5.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696654","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"321"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"634"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29405"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29405"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140401","attributes":{"wp-id":357148,"date":"2020-05-16T00:40:29+02:00","modified":"2020-05-30T02:30:43+02:00","slug":"studio-ob-17-00-276","post-type":"post","title":"Rešimo Goriško","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/studio-ob-17-00-276/","content":"

Goriška regija je ob epidemiji bolj prizadeta kot druge regije v državi, so prepričani gospodarstveniki in lokalne skupnosti. Območje tik ob italijanski meji je na vseh področjih povezano s sosednjo državo. Zaradi zaprte meje je ta trg skoraj popolnoma zamrl. Kriza se je zaradi razmer v Italiji na Goriškem začela že prej kot v drugih slovenskih regijah in bo trajala dlje, saj so številna podjetja in podjetniki odvisni od italijanskega trga in kupcev. Med najbolj žgočimi problemi je zaprtje Hitovih in drugih igralnic. Dokler je zaprta meja z Italijo, od koder prihaja večina gostov, jih ni smiselno odpirati. Kar 1600 od skupno 1700 zaposlenih zato ostaja na čakanju.

Izpad dohodka je velik in bo močno vplival tudi na prilive v proračune občin, ki so upravičene do koncesijske dajatve. Število registriranih brezposelnih in tistih na čakanju se je na Goriškem v zadnjih dveh mesecih občutno povečalo. Na drugi strani pa se je zmanjšalo povpraševanje delodajalcev. Razmere v regiji pristojni ocenjujejo kot skrb vzbujajoče, zato so tudi strnili vrste in iščejo rešitve. Hkrati menijo, da bi pri tem morala posebno situacijo sprejeti tudi vlada in priskočiti na pomoč.

O tem, kako bi se Goriška lahko izvila iz primeža krize, Ingrid Kašca Bucik in sogovorniki v novogoriškem studiu Radia Koper:

– Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica,
\n– Nevenka Vovk Rožič, direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice,
\n– Tomaž Repinc, predsednik uprave Hit,
\n– Marino Furlan, direktor podjetja Intra Lighting in pobudnik iniciative Rešimo Goriško.

","excerpt":"Zaradi odvisnosti od Italije je prizadeta bolj kot druge slovenske regije. Kako naj ukrepa regija, kako država?","featured-media-id":30268,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174696690","abovetitle":"","subtitle":"Zaradi odvisnosti od Italije je prizadeta bolj kot druge slovenske regije. Kako naj ukrepa regija, kako država?","category-text":"False","permalink":"2020/05/studio-ob-17-00-276/","show-start":"2020-05-29T17:05:00+02:00","show-end":"2020-05-29T18:00:00+02:00","audio-length":"3314","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/ReimoGorikoMMC.PR1.20200529.5.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696690","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

O tem, kako bi se Goriška lahko izvila iz primeža krize, Ingrid Kašca Bucik in sogovorniki v novogoriškem studiu Radia Koper:

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"593"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30268"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30268"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140406","attributes":{"wp-id":357153,"date":"2020-05-16T00:41:18+02:00","modified":"2020-05-29T20:02:21+02:00","slug":"kulturni-fokus-235","post-type":"post","title":"Festival Godibodi 2020","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kulturni-fokus-235/","content":"

Prvi program Radia Slovenija in Ljubljanski grad organizirata 13. festival Godibodi, ki poteka pod umetniškim vodstvom vsestranskega glasbenika Janeza Dovča. To je festival sodobne avtorske glasbe s poudarkom na izpovedni moči in z etno pridihom. Festival poteka 29. in 30. maja v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu z neposrednim prenosom na Prvem programu Radia Slovenija in video streamom na spletni strani Prvega programa ter FB profilu Prvega.

Petkov večer je preplet poezije in glasbe, nastopa pesnica in kantavtorica Sandra Erpe z gosti ter Mala mestna muzika z Žalostinkami po razkriško. Sobotni večer pa bosta glasbeno obarvali zvočno polni zasedbi Rudolf Gas & The Family in Batista Cadillac. Koncerte vodita glasbena urednika Alja Kramar in Andrej Prezelj.Posnetke vseh štirih koncertov festivala Godibodi 2020 bo predvajala tudi Televizija Slovenija.

Spoštovane poslušalke in poslušalci! “Glasba sprošča tistega, ki igra in tistega, ki posluša; tudi natančno poslušanje je del ustvarjalnega procesa. Glasbenik in poslušalec ne samo spadata, temveč, kakor bi rekli včasih, slišita skupaj. Glasba se zgodi, ko se zasliši in usliši hkrati …“ Takole smo vas v programskem listu nagovorili pred skoraj 10-timi leti, vmes se je pripetilo zares veliko, znašli smo se tudi v negotovih in precej razglašenih časih. Tudi to krizo bomo rešili ne z manj, temveč z več glasbe in kulture, kajti le tako bomo zares uglaševali in ne razglaševali … Hvala vsem sodelujočim, da se zavedate pomena odpiranja prostora sveži ustvarjalnosti, jeziku, poeziji in glasbi, da bomo tudi letošnji Godibodi v rahlo drugačnem obsegu lahko izvedli. Hvala vam, drage poslušalke in poslušalci za vašo pozornost. Bodimo in ostanimo zbrani, če še ne skupaj, vsaj v sebi. Naj dober glas spet seže do vas, tudi tja v deveto vas…
\n
Janez Dovč, umetniški vodja Festivala Godibodi
\n

\n\n

Petek, 29. maja 2020, ob 21.00

Neposredni radijski in video prenos na Prvem programu Radia Slovenija iz Hribarjeve dvorane na Ljubljanskem gradu.

Vlado Žabot & Rudi Pančur: Žalostinke po razkriško

Zasedba: Mala mestna muzika

Brina Vogelnik in Metod Banko – vokal
\nJelena Ždrale – violina
\nAndrej Zupan – klarinet
\nTanja Pirc – mandolina
\nTina Pančur – čembalo
\nBrane Matošec Bizjak – kitara
\nTomaž Guček – harmonika
\nNino de Gleria – kontrabas
\nRudi Pančur – klavir

Poetični cikel Vlada Žabota Žalostinke po razkriško je nagovoril Rudija Pančurja in vodil v glasbeno zgodbo, ki jo izvaja nova zasedba izkušenih in prekaljenih muzikov, združenih pod imenom Mala mestna muzika. Gre za izbor osmih pesmi, pisanih v razkriškem narečju: Mesec je lodjica sej, Murina hči, Ciganica v belom, K ciganici, V belom snegi bela, Štefa je za sneho šla, Murska romanca in Vtekrej – vofkrej. Lirično, baladno, groteskno, nostalgično …

","excerpt":"Festival sodobne avtorske glasbe s poudarkom na izpovedni moči in z etno pridihom.","featured-media-id":30283,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Festival sodobne avtorske glasbe s poudarkom na izpovedni moči in z etno pridihom.","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturni-fokus-235/","show-start":"2020-05-29T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-29T22:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"https://www.facebook.com/radioprvi/videos/702816113871395/","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Spoštovane poslušalke in poslušalci! “Glasba sprošča tistega, ki igra in tistega, ki posluša; tudi natančno poslušanje je del ustvarjalnega procesa. Glasbenik in poslušalec ne samo spadata, temveč, kakor bi rekli včasih, slišita skupaj. Glasba se zgodi, ko se zasliši in usliši hkrati …“ Takole smo vas v programskem listu nagovorili pred skoraj 10-timi leti, vmes se je pripetilo zares veliko, znašli smo se tudi v negotovih in precej razglašenih časih. Tudi to krizo bomo rešili ne z manj, temveč z več glasbe in kulture, kajti le tako bomo zares uglaševali in ne razglaševali … Hvala vsem sodelujočim, da se zavedate pomena odpiranja prostora sveži ustvarjalnosti, jeziku, poeziji in glasbi, da bomo tudi letošnji Godibodi v rahlo drugačnem obsegu lahko izvedli. Hvala vam, drage poslušalke in poslušalci za vašo pozornost. Bodimo in ostanimo zbrani, če še ne skupaj, vsaj v sebi. Naj dober glas spet seže do vas, tudi tja v deveto vas…
\n
Janez Dovč, umetniški vodja Festivala Godibodi
\n

"},{"kind":"html","content":"

Petek, 29. maja 2020, ob 21.00

"},{"kind":"html","content":"

Neposredni radijski in video prenos na Prvem programu Radia Slovenija iz Hribarjeve dvorane na Ljubljanskem gradu.

"},{"kind":"html","content":"

Vlado Žabot & Rudi Pančur: Žalostinke po razkriško

"},{"kind":"html","content":"

Zasedba: Mala mestna muzika

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"357"},{"type":"Author","id":"528"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30283"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30283"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30283"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30283"}}}},{"type":"Post","id":"141112","attributes":{"wp-id":359925,"date":"2020-05-29T10:53:18+02:00","modified":"2020-05-29T19:30:53+02:00","slug":"brez-dela-so-ostali-tudi-mnogi-studenti","post-type":"post","title":"Brez dela so ostali tudi mnogi študenti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/brez-dela-so-ostali-tudi-mnogi-studenti/","content":"

Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih je Saša Praček:

“Zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva je ponudba del padla praktično čez noč. Od 2.500 del, ki smo jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem tednu ponudba padla na 400.”

Se je pa pojavilo več povpraševanja po študentih, ki bi pomagali pri varstvu otrok, dostavi živil ranljivejšim skupinam, mnogo prostih del je bilo tudi pri trgovcih. Pozneje se je pojavila tudi potreba po pomoči v kmetijstvu zaradi izpada tujih delavcev, ki so v preteklosti opravljali tovrstna dela. Precej je v tem času poskočila tudi ponudba del, povezanih s programiranjem, digitalizacijo ter dostavo nasploh.

Za poletno sezono, ko dela največ dijakov in študentov, se ponudba dela povečuje le počasi, bodo pa študenti veseli, da se je za približno 10% dvignila povprečna urna postavka.

","excerpt":"Delo študentov in dijakov v času epidemije in po njem ","featured-media-id":30272,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696570","abovetitle":"","subtitle":"Delo študentov in dijakov v času epidemije in po njem ","category-text":"False","permalink":"2020/05/brez-dela-so-ostali-tudi-mnogi-studenti/","show-start":"2020-05-29T11:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"804","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/Brezdelasoostalitudimnogitudenti4775889.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696570","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva je ponudba del padla praktično čez noč. Od 2.500 del, ki smo jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem tednu ponudba padla na 400.”

"},{"kind":"html","content":"

Za poletno sezono, ko dela največ dijakov in študentov, se ponudba dela povečuje le počasi, bodo pa študenti veseli, da se je za približno 10% dvignila povprečna urna postavka.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"364"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30272"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30272"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141113","attributes":{"wp-id":359933,"date":"2020-05-29T11:19:48+02:00","modified":"2020-05-29T19:31:00+02:00","slug":"protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite","post-type":"post","title":"Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite/","content":"

Popoldan se obetajo novi protesti na kolesih v Ljubljani in še nekaterih drugih slovenskih mestih. Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede.

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

","excerpt":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","featured-media-id":30274,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696544","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite/","show-start":"2020-05-29T16:25:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"645","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/TomaDeelanInstitucionalnapolitikaprinasjepopolnomaizgubilasvojkompas4775749.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696544","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

"},{"kind":"html","content":"

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30274"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30274"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141114","attributes":{"wp-id":360013,"date":"2020-05-29T16:27:58+02:00","modified":"2020-05-30T02:30:46+02:00","slug":"casopisi-kljub-sproscanju-se-vedno-nevarni","post-type":"post","title":"Časopisi kljub sproščanju še vedno “nevarni”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/casopisi-kljub-sproscanju-se-vedno-nevarni/","content":"

Čeprav se epidemiološki položaj v Sloveniji umirja in se ukrepi postopno sproščajo, so nekateri še vedno v veljavi. Med njimi je higiensko priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki odsvetuje ponujanje časopisov in revij v gostinskih lokalnih in javnih institucijah zaradi morebitnega prenosa virusa. Priporočilo je izdajatelje medijev potisnilo v še težji položaj; v medijski hiši Delo denimo po besedah odgovornega urednika Bojana Budje ocenjujejo, da so zato izgubili več kot 3000 naročnikov.

“Naš Nacionalni inštitut za javno zdravje vztraja s prepovedjo prisotnosti revij in časopisov, medtem ko je direktor hrvaškega nacionalnega inštituta že pred dobrimi 14 dnevi prek javnih medijev pozval vse lastnike lokalov in vodje javnih institucij, naj časopise vrnejo bralcem – dobesedno v ‘kafiče in frizeraje’. Skratka, težko je razumeti to, lahko rečem, celo nagajanje!”

Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja.

Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju?

Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa.
\nPredsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek se nagiba k tezi, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.

“Vsiljuje se občutek, da gre za načrtno omejevanje medijev, ki malce diši že po nagajanju. Bržkone je prenos vsebin tisti, ki vlado skrbi skoraj tako kot prenos virusa. Zdi se mi, da si prizadeva zajeziti predvsem kritiko in jo tudi ukrotiti, medtem ko je naklonjena lastnim medijem oziroma kanalom za propagando in diskreditacije.”

","excerpt":"Medijske ustvarjalce skrbi, da gre pri omejevanju distribucije tiskovin za načrtno oviranje medijev. \"Vlado skrbi prenos medijskih vsebin skoraj tako kot prenos virusa!\" pravi predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.","featured-media-id":5640,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696664","abovetitle":"","subtitle":"Medijske ustvarjalce skrbi, da gre pri omejevanju distribucije tiskovin za načrtno oviranje medijev. \"Vlado skrbi prenos medijskih vsebin skoraj tako kot prenos virusa!\" pravi predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.","category-text":"False","permalink":"2020/05/casopisi-kljub-sproscanju-se-vedno-nevarni/","show-start":"2020-05-29T16:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"314","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/Nevarnimedijimedinpoepidemiji4776310.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696664","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Naš Nacionalni inštitut za javno zdravje vztraja s prepovedjo prisotnosti revij in časopisov, medtem ko je direktor hrvaškega nacionalnega inštituta že pred dobrimi 14 dnevi prek javnih medijev pozval vse lastnike lokalov in vodje javnih institucij, naj časopise vrnejo bralcem – dobesedno v ‘kafiče in frizeraje’. Skratka, težko je razumeti to, lahko rečem, celo nagajanje!”

"},{"kind":"html","content":"

Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja.

"},{"kind":"html","content":"

Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju?

"},{"kind":"html","content":"

“Vsiljuje se občutek, da gre za načrtno omejevanje medijev, ki malce diši že po nagajanju. Bržkone je prenos vsebin tisti, ki vlado skrbi skoraj tako kot prenos virusa. Zdi se mi, da si prizadeva zajeziti predvsem kritiko in jo tudi ukrotiti, medtem ko je naklonjena lastnim medijem oziroma kanalom za propagando in diskreditacije.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"594"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"5640"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/5640"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":1}}}