{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories%5B%5D=453&has_media=true&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors%2Ccategories&page=1&page_size=3","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories%5B%5D=453&has_media=true&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors%2Ccategories&page=4&page_size=3","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories%5B%5D=453&has_media=true&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors%2Ccategories&page=2&page_size=3","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"145139","attributes":{"wp-id":375558,"date":"2020-07-27T00:30:41+02:00","modified":"2020-08-09T06:45:04+02:00","slug":"jugovzhodna-regija","post-type":"post","title":"\"Tujci vidijo, kakšen zaklad imamo.\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/jugovzhodna-regija/","content":"

Človeška ribica ni zgolj v Postojni

Da me je navigacija pripeljala na pravi naslov, mi je potrdila železna konstrukcija močerila, ko sem z glavne ceste zavila na stransko pot proti izviru Jelševnika pri Črnomlju, nato pa me je še pred domačijo Zupančič pričakala skulptura črne človeške ribice iz brona. Informacijski center želi predstaviti javnosti tega endemita iz Bele krajine, mi je povedal oskrbnik Rihard Zupančič. Črno podvrsto človeške ribice so odkrili tu pred 34-imi leti.

Seveda vsak zastavi vprašanje: v čem se črna človeška ribica iz Bele krajine razlikuje od svoje slavne sorodnice iz Postojnske jame – bele človeške ribice? »Črna človeška ribica ima še vedno oči in pigment. Tudi število vretenc je malce drugačno.«

Zagledala sem ekran s črno-belimi podobami kamnov. Gre pravzaprav za nočno kamero. »Da se jih ne moti,« pojasni Rihard Zupančič in nadaljuje: »Gre za direkten prenos iz bruhalnika, dejansko gledamo v živo. Zvečer se prebujajo, takrat jih največkrat vidimo. Čeprav zgleda lena, zna biti kar hitra. Med sabo se znajo celo malo 'pošavsati'.«

\"\" — \nČrna človeška ribica pri izviru JelševnikFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBornasti kip črne človeške ribice preddomačijo Zupančič

\"\" — \nNočna kamera, ki spremlja aktivnosti črne človeške ribice

\"\" — \nNočna kamera, ki spremlja aktivnosti črne človeške ribice

\"\" — \nIzvir JelševnikaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\n\n

Reka, ob kateri se na sprehodu osvežiš, hkrati pa je prava paša za oči

S krajevno turistično vodnico Bele krajine Alenko Snoj sva se odpeljali k izviru reke Krupe, ki ga nekateri uvrščajo med najlepše pri nas. Z razlogom. S svojo modro-zeleno barvo – ta je posledica alg, ki živijo v vodi – očara vsakogar, še posebno tiste, ki želijo ovekovečiti trenutek na družbenih omrežjih, sprehod ob reki v zavetju drevesnih krošenj pa ponuja še kako potrebno osvežitev v poletni vročini. Kopanje zaradi nizkih temperatur – te so od 8 do 10 stopinj, gre pač za kraški izvir – ni možno. Izvir je najbolj prepoznavna turistična točka v Semiču. Kako dolgo pot pravzaprav pohodnik prehodi? »Del od izvira Krupe in brvi je dolg 500 metrov, lani je bila pot ravno zaradi postavitve brvi podaljšana za približno 2.5 kilometra,« mi med sprehodom pojasni sogovornica.

Tukajšnja posebnost pa so sladkovodne školjke: »Lupinice so v tem izviru odkrili že leta 1970, niso pa našli živih školjk kongerija. Nato so leta 2010 malo nižje ob toku reke Krupe v eni od teh kraških vodnih jam odkril žive primerke.«

\"\" — \nKraška jama 'Judovska hiša' ob reki KrupiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nIzvir reke KrupeFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nMlin na reki KrupiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nReka KrupaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nReka KrupaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\n\n

Skrivni kraj sredi kočevskih gozdov

Privoščila sem si še eno ohladitev na posebnem kraju pri Kočevski Reki – v bunkerju Škrilj, nekdaj strogo varovani kočevski skrivnosti. Tudi zdaj skrivnostnost ohranjajo tako, da je edini dovoljen način dostopa organiziran, samostojen pa nikakor ni mogoč. Turistični vodnik po Kočevski Mihael Petrovič mlajši: »Preden krenemo na poti do bunkerja od TIC Kočevska Reka, dobijo obiskovalci prevezo za oči. Iz preprostega razloga – tudi še po letu 1990 so tisti redki obiskovalci bunkerja, ki so takrat lahko prišli do njega, imeli na očeh masko, da niso prepoznali poti do samega objekta. Še vedno je bil na nek način skrivnost, saj je bil v vojaškem upravljanju. To tradicijo smo danes obdržali kot ilustracijo.«

Podzemni objekt v Škrilju – še en, večji objekt je pod vasjo Gotenica, uporablja pa se kot arhiv – so gradili med letoma 1953 in 1957. V bunkerju s 500 metri hodnikov in šestimi podzemnimi sobami bi lahko brez zunanje pomoči 30 oseb preživelo 3 mesece. V prostoru pred objektom obiskovalci v omaricah odložijo telefone ali katere koli druge snemalne naprave, saj so te prepovedane. Pot naju je vodila po dolgem in hladnem hodniku.

Bunker je v stanju, kakršen je bil v 50-ih letih. To je prednost tega bunkerja, da nikoli ni bil posodobljen.

Ogledala sva si bivalne in delovne prostore bunkerja, v katerih se temperatura povzpne na stalnih 17 stopinj. Bunker ni bil nikoli obnovljen – razen kakšne malenkosti. Samo vzdrževan.

\"\" — \nBunker ŠkriljFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBunker ŠkriljFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBunker ŠkriljFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\n\n

»Vsaka gospodinja v nadev doda še neko svojo skrivnost!«

Na koncu pa me je seveda čakal posladek. Dobesedno. V Mirno Peč sem se odpravila pokusit mirnopeške štruklje. Za avtentično izkušnjo je poskrbelo tamkajšnje Društvo podeželskih žena. Štruklje je pripravila njegova predsednica Jelka Krivec: »Mirnopeški štruklji so iz vlečenega testa, nadev pa vsebuje pregreto smetano, cvrtje, ocvirke, včasih tudi malo skute.«

Sama štruklje še vedno pripravljam na tradicionalni način. Testo naredim sama, sestavine so domače – iz domačih kolin in domačih kokoši.

Kljub osnovnemu receptu pa se lahko strinjamo, da je štrukljev toliko, kolikor je gospodinj. Prav vsak nadev se znajde notri: orehi, skuta, pehtran, čemažev pesto, krvavice, zelje, mleto meso, lignji… »Vsaka gospodinja v nadev doda še neko svojo skrivnost in recepturo, ki ustreza njihovi družini.«

\"\" — \nMirnopeški štrukljiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nKuhani mirnopeški štrukljiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nPečeni mirnopeški štrukljiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

","excerpt":"Jugovzhodna regija: črna človeška ribica pri izviru Jelševnik, reka Krupa, bunker Škrilj","featured-media-id":31729,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174710153","abovetitle":"","subtitle":"Jugovzhodna regija: črna človeška ribica pri izviru Jelševnik, reka Krupa, bunker Škrilj","category-text":"False","permalink":"2020/07/jugovzhodna-regija/","show-start":"2020-08-09T06:45:00+02:00","show-end":"2020-08-09T07:00:00+02:00","audio-length":"1745","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/05/Tujcividijokakenzakladimamo.4854760.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710153","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Človeška ribica ni zgolj v Postojni

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nČrna človeška ribica pri izviru JelševnikFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBornasti kip črne človeške ribice preddomačijo Zupančič

\"\" — \nNočna kamera, ki spremlja aktivnosti črne človeške ribice

\"\" — \nNočna kamera, ki spremlja aktivnosti črne človeške ribice

\"\" — \nIzvir JelševnikaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

Reka, ob kateri se na sprehodu osvežiš, hkrati pa je prava paša za oči

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nKraška jama 'Judovska hiša' ob reki KrupiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nIzvir reke KrupeFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nMlin na reki KrupiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nReka KrupaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nReka KrupaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

Skrivni kraj sredi kočevskih gozdov

"},{"kind":"html","content":"

Bunker je v stanju, kakršen je bil v 50-ih letih. To je prednost tega bunkerja, da nikoli ni bil posodobljen.

"},{"kind":"html","content":"

Ogledala sva si bivalne in delovne prostore bunkerja, v katerih se temperatura povzpne na stalnih 17 stopinj. Bunker ni bil nikoli obnovljen – razen kakšne malenkosti. Samo vzdrževan.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBunker ŠkriljFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBunker ŠkriljFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBunker ŠkriljFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

»Vsaka gospodinja v nadev doda še neko svojo skrivnost!«

"},{"kind":"html","content":"

Sama štruklje še vedno pripravljam na tradicionalni način. Testo naredim sama, sestavine so domače – iz domačih kolin in domačih kokoši.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nMirnopeški štrukljiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nKuhani mirnopeški štrukljiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nPečeni mirnopeški štrukljiFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"453"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31729"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31729"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144781","attributes":{"wp-id":374088,"date":"2020-07-20T00:30:43+02:00","modified":"2020-08-12T12:16:48+02:00","slug":"napotki-10","post-type":"post","title":"Necenjeni \"grdi raček\" slovenskega turizma","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/napotki-10/","content":"

Zasavska statistična regija je tako po površini kot po številu prebivalcev najmanjša med regijami. Glede na podatke o obiskanosti – lani le 1400 domačih gostov, prespalo jih je še enkrat toliko – bi jo lahko poimenovali necenjeni \"grdi raček\" slovenskega turizma. A naziva najslabše obiskane regije si Zasavje gotovo ne zasluži.

Romantične ruševine Medijskega gradu

Ko sem se približevala ruševinam, sem najprej na levi zagledala obnovljeno grajsko kapelico, v kateri naj bi bil pokopan Janez Vajkard Valvasor, na desni pa nekdanjo konjušnico. Za kapelico se je skrivalo tisto, kar je ostalo od nekdaj mogočnega gradu – severna notranja stena ter obzidan vrt z vodnjakom in stopnicami. Ob zaraščenih ruševinah naj bi bil tudi (zasut) podzemni rov, ki je stavbo povezoval z bližnjim vrelcem, a vhoda vanj žal nisem našla. Sem pa ob pogledu na romantično ruševino takoj razumela, zakaj jo v zadnjem času uporabljajo tudi kot poročno kuliso.

\"\" — \nPanj na Valvazorjevi čebelarski poti v ospredju in obnovljena baročna kapelica v ozadju

\n\n

Virtualna \"teleportacija\" v rudnik in rudarska kolonija Njiva

V Trbovljah me je kustos Bogdan Šteh iz Virtualnega muzeja rudarstva 4. dritl popeljal po temnem rudniškem rovu in mi razložil, kaj so kroca, hinko, fibrca, šufecna, dritl in štajgerska baraka.

“To je tudi del rudarske preteklosti. Tiste, ki jo je še težje ohranjati kot snovno, ampak mi se trudimo, da so tudi ta imena vključena v to predstavitev in so celo izpostavljena.”

S t. i. VR-očali sem se prek navidezne resničnosti (oz. posebnih 360-stopinjskih videov) sprehajala po jami nekdanjega trboveljskega rudnika-

\"\" — \nVirtualni muzej rudarstva 4. dritl v Trbovljah

\"\" — \nSprehod po rudniku: na levi lahko opazite imena rudarskih orodij

\"\" — \nRudarska malica, projicirana na mizo s tehniko \"mapping\"

\n\n

Zdaj vem, kako je teklo rudarsko delo. Kako so rudarji živeli, pa mi je pojasnila Jana Mlakar Adamič, kustosinja v Zasavskem muzeju Trbovlje, muzejska svetnica, med ogledom dveh rudarskih stanovanj v rudarski koloniji Njiva.

»Te hiše so bile narejene zelo hitro in poceni. Glavni namen je bil poskrbeti za minimalne standarde delovne sile in jih s tem tudi obligirati oz. privezati k rudniku. Lastnica teh kolonij je bila Trboveljska premogokopna družba.«

Doda še, da so neporočeni živeli v samskih domovih ali puršnhausih. Za kolonijska stanovanja so lahko kandidirali samo tisti rudarji, ki so imeli družino in so bili zaposleni vsaj pet let. Prvo stanovaje predstavlja življenje rudarske družine v 20. letih, drugo v 60. letih.

\"\" — \nDvorišče rudarske kolonije Njiva

\n\n

Slovenski Miramar, speča lepotica

Zapeljem na hrastniški most, mimo rumenih uličnih svetilk in rdečega cvetja na ograji in že sem pri steklarni. Pogledam na drugo stran ceste, steklarni nasproti, in jo takoj opazim, dvonadstropno industrijsko vilo! Vila de Seppi je zaprta za obiskovalce, vanjo ni mogoče vstopiti, a vseeno se z Jasmino Janjić, informatorko v Turistično-informacijskem centru Hrastik, povzpneva po stopnicah in pokukava skozi okna. Opazim odpadajoči omet in nekaj kosov lesenega pohištva. Zgraditi jo je dala Ema de Seppi.

»Njen oče je med drugim opremil grad Miramar, ki ga poznamo v Trstu, in za to nalogo prejel plemiški naziv. To naj bi bil eden od razlogov, da je bila vila sploh zgrajena. Menda je bila hčerka tako ponosna na ta naziv, da je želela zgraditi nekakšen spomenik, kopijo gradu Miramar.«

\"\" — \nOkraski in gravure na Vili de Seppi

\n\n

Funšterc, krumpantoč, jetrnica

Pred odhodom se ustavim še pri domačinkah Ani in Jožici (Joci) Hriberšek iz Prosvetnega društva Čeče - Hrastnik, ki sodelujeta pri organizaciji Funšterca, festivala stekla in zasavske kulinarike, in tudi na sploh skrbita za to, da znanje o zasavski kulinariki ne utone v pozabo. Domov grem bogatejša za kar nekaj zasavskih receptov. »So pa zasavske jedi najboljše, če so pripravljene na šporhetu na drva, ne na plinu,« še dodata med poslavljanjem.

\"\" — Ana in Jožica (Joca) Hriberšek
*foto:* Darja Pograjc

","excerpt":"Zasavska regija: ruševine Medijskega gradu, Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, rudarska kolonija Njiva in Vila de Seppi","featured-media-id":31669,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174709401","abovetitle":"","subtitle":"Zasavska regija: ruševine Medijskega gradu, Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, rudarska kolonija Njiva in Vila de Seppi","category-text":"False","permalink":"2020/07/napotki-10/","show-start":"2020-08-02T06:45:00+02:00","show-end":"2020-08-02T07:00:00+02:00","audio-length":"1576","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/31/Zasavjepodcenjenigrdiraekslovenskegaturizma4851027.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709401","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Romantične ruševine Medijskega gradu

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nPanj na Valvazorjevi čebelarski poti v ospredju in obnovljena baročna kapelica v ozadju

"},{"kind":"html","content":"

Virtualna \"teleportacija\" v rudnik in rudarska kolonija Njiva

"},{"kind":"html","content":"

“To je tudi del rudarske preteklosti. Tiste, ki jo je še težje ohranjati kot snovno, ampak mi se trudimo, da so tudi ta imena vključena v to predstavitev in so celo izpostavljena.”

"},{"kind":"html","content":"

S t. i. VR-očali sem se prek navidezne resničnosti (oz. posebnih 360-stopinjskih videov) sprehajala po jami nekdanjega trboveljskega rudnika-

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nVirtualni muzej rudarstva 4. dritl v Trbovljah

\"\" — \nSprehod po rudniku: na levi lahko opazite imena rudarskih orodij

\"\" — \nRudarska malica, projicirana na mizo s tehniko \"mapping\"

"},{"kind":"html","content":"

»Te hiše so bile narejene zelo hitro in poceni. Glavni namen je bil poskrbeti za minimalne standarde delovne sile in jih s tem tudi obligirati oz. privezati k rudniku. Lastnica teh kolonij je bila Trboveljska premogokopna družba.«

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nDvorišče rudarske kolonije Njiva

"},{"kind":"html","content":"

Slovenski Miramar, speča lepotica

"},{"kind":"html","content":"

»Njen oče je med drugim opremil grad Miramar, ki ga poznamo v Trstu, in za to nalogo prejel plemiški naziv. To naj bi bil eden od razlogov, da je bila vila sploh zgrajena. Menda je bila hčerka tako ponosna na ta naziv, da je želela zgraditi nekakšen spomenik, kopijo gradu Miramar.«

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nOkraski in gravure na Vili de Seppi

"},{"kind":"html","content":"

Funšterc, krumpantoč, jetrnica

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Ana in Jožica (Joca) Hriberšek
*foto:* Darja Pograjc

Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna so občine v Primorsko-notranjski regiji. Po površini je to ena naših manjših regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija, a ponuja ogromno materiala za raziskovanje.

Najprej v \"slovensko Sibirijo\", kjer je mraz najboljša začimba, pravi Babnopoljka Alenka Veber z Rihtarjeve domačije. Tudi zato, po njenem mnenju, v Babnem Polju raste najboljši krompir, za katerega si bo začela prizadevati, da bi ga vpisali na seznam nesnovne kulturne dediščine. Krompir je tudi ena izmed treh sestavin \"kavre\" (tudi kavle ali bloške trojke): krompir, fižol in koleraba. Domačini pa pravijo, da je dobro, če v značilno notranjsko jed stopi še pujs.
\nA kaj poleg rekordno nizkih temperatur pod ničlo še ponuja najviše ležeče naseljeno kraško polje v notranjskem podolju? Okoli 100 hišnih številk in 260 prebivalcev, ki so sprva morda res malce sramežljivi, sicer pa izjemno prijazni. Kraj zaenkrat ne ponuja prenočišč, pa tudi gostilne ne. Ima pa predvsem široke travnike, vonj po sveže pokošeni travi, ptičje petje in tudi podobno umirjen mednarodni mejni prehod. In botanično raznolikost, ki bi z lahkoto bila predstavljena v kakšnem botaničnem vrtu.

V gozdovih Racne Gore, kjer je bila ugotovljena največja gostota prisotnosti medvedov v Sloveniji, Miha Mlakar turistom ponuja opazovanje in profesionalno fotografiranje rjavega medveda iz opazovalnic, ki so načrtovane tako, da so mogoči posnetki iz oči v oči.

\"Zagotovila, da bomo uzrli medveda seveda ni, obstaja pa za to velika verjetnost. Če le upoštevamo pravila igre in ne vzkliknemo ''Medved!'', ko se ta pojavi.\"

In pojavi se večinoma v večernih urah. Lahko je sam, lahko sta dva, lahko je medvedka z mladički, lahko jih je pa tudi devet, kar je bil rekord, pove Miha Mlakar, ki je tudi gostinec. A medveda ni na njihovem jedilniku.

\"Osnovnega kapitala pa res ne bomo dali na krožnik.\"

Ga pa – tudi medvedje šape – dajo na krožnik na Mašunu. Medvedje šape so sicer bolj poslastica, \"od tega človek ni sit\", razloži kuhar Mitja Bolčina in doda, da jih najraje naročijo Italijani in Kitajci.

\"Slovenski gosti imajo še vedno raje klasiko – dunajski zrezek in pomfri, pico in sredi snežniških gozdov celo začudeno vprašajo, zakaj nimamo ocvrtih lignjev.\"

Za raziskovanje po površini druge največje slovenske občine, je priporočljivo imeti družbo zvedavega lokalnega vodnika. Luka Butinar sestavi načrt poti, komaj izvedljiv v enem dnevu. Ogled partizanske bolnice Zalesje na Ostrožnem Brdu oziroma v bližnjem bukovem gozdu, kjer je urejena tudi rekonstrukcija treh objektov; pot po brkinski sadni cesti, ko se pojavi vprašanje ali so slivovi njoki res njoki ali so nemara cmoki; omemba najstarejše trte v Podtaboru, ki je najstarejša na Primorskem; obisk gradu in vasi Prem ter rojstne hiše najbolj znanega prebivalca – Dragotina Ketteja; hiter postanek na Novakovi domačiji, pomembni etnološki posebnosti občine Ilirska Bistrica, saj predstavlja tradicijo mlinarstva na tem območju.

Številni izviri in potoki, ki tečejo skozi stari del Ilirske Bistrice, so poganjali žage (pile) in mline (malne), pove Milojka Primc, ki ima ključe Hodnikovega mlina, drugega največjega, ki je deloval do leta 1970.

\"Več kot štirideset jih je bilo na 1200 metrov dolgem potoku Bistrica.\"

So pa v Ilirski Bistrici marsikaj dobili ali naredili prvi: denimo prvo tovarno testenin v Sloveniji (Pekatete) ali pa prvi po vojni zgrajeni olimpijski bazen v Jugoslaviji, na katerega danes spominja le še skakalnica. Sredi travnika, saj so bazen (ki je sicer pod spomeniškim varstvom) pred nekaj leti zasuli.

\"\" — \nAlenka VeberFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nBella donna ali Volčja češnjaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nUradna meteorološka hiška v Babnem PoljuFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nMedvedje opazovalniceFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nMedvedja opazovalnicaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nNovakova domačija - mlinFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nPartizanska bolnica ZalesjeFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nHodnikov mlinFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nOrodje v Hodnikovem mlinuFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nOstanek olimpijskega bazena - skakalnicaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nMedvedja šapaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nLuka ButinarFoto: Nadia Petauer

","excerpt":"Primorsko-notranjska regija: Babno Polje, Racna Gora, Mašun, Zalesje, Prem, Ilirska Bistrica","featured-media-id":31495,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174708330","abovetitle":"","subtitle":"Primorsko-notranjska regija: Babno Polje, Racna Gora, Mašun, Zalesje, Prem, Ilirska Bistrica","category-text":"False","permalink":"2020/07/napotki-9/","show-start":"2020-07-26T06:45:00+02:00","show-end":"2020-07-26T07:00:00+02:00","audio-length":"1571","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/25/Geografskazaprtostnepomenitudizaprtegaznaaja4845596.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708330","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zagotovila, da bomo uzrli medveda seveda ni, obstaja pa za to velika verjetnost. Če le upoštevamo pravila igre in ne vzkliknemo ''Medved!'', ko se ta pojavi.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Osnovnega kapitala pa res ne bomo dali na krožnik.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Slovenski gosti imajo še vedno raje klasiko – dunajski zrezek in pomfri, pico in sredi snežniških gozdov celo začudeno vprašajo, zakaj nimamo ocvrtih lignjev.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Več kot štirideset jih je bilo na 1200 metrov dolgem potoku Bistrica.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nAlenka VeberFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nBella donna ali Volčja češnjaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nUradna meteorološka hiška v Babnem PoljuFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nMedvedje opazovalniceFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nMedvedja opazovalnicaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nNovakova domačija - mlinFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nPartizanska bolnica ZalesjeFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nHodnikov mlinFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nOrodje v Hodnikovem mlinuFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nOstanek olimpijskega bazena - skakalnicaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nMedvedja šapaFoto: Nadia Petauer

\"\" — \nLuka ButinarFoto: Nadia Petauer

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"},{"type":"Category","id":"453"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"465"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31495"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31495"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"383","attributes":{"slug":"darja-pograjcrtvslo-si","name":"Darja Pograjc","twitter":"@darjapograjc","facebook":"https://www.facebook.com/darja.pograjc","title":"Novinarka","description":"Darja Pograjc je na radio zašla med študijem in najprej kot asistentka režije spoznala jutranji program. Med študijem je kot stalna honorarna sodelavka pripravljala prispevke, reportaže, oddaje in vodila jutranji ter nočni program. Danes je kot novinarka in voditeljica zaposlena v Dnevno-aktualnem uredništvu Prvega programa. Redno spremlja odmevne tuje in alternativne domače novinarske prakse, kar ji omogoča kritičen pogled na slovenski medijski prostor. Zanimajo jo družbena gibanja in iniciative, med njenimi nočnimi gosti pa boste pogosto našli sogovornike, ki razmišljajo izven okvirov trenutno sprejetih družbenih norm.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"465","attributes":{"slug":"nadia-petauerrtvslo-si","name":"Nadia Petauer","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica jutranjega programa","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2001-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2001-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"509","attributes":{"slug":"tina-lamovsekrtvslo-si","name":"Tina Lamovšek","twitter":"@tinalamovsek","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":true},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"453","attributes":{"wp-id":524,"description":"Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/napotki/","name":"naPOTki","slug":"napotki","parent-wp-id":0,"permalink":"napotki/","show-description":"Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. ","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja ","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"124"},{"type":"CategoryShowLink","id":"125"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"31495","attributes":{"wp-id":375365,"title":"pic2","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/pic2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/pic2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/pic2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/pic2-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31669","attributes":{"wp-id":376889,"title":"20200801_221646_resized","caption":"Vila de Seppi, hrastniška speča lepotica","media-source":"Darja Pograjc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200801_221646_resized-4-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200801_221646_resized-4-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200801_221646_resized-4-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200801_221646_resized-4-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31729","attributes":{"wp-id":377360,"title":"IMG_5415","caption":"Reka Krupa","media-source":"Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5415-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5415-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5415-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5415.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":4,"count":10}}}