»Bevka poznamo kot najbolj plodovitega sodobnega pripovednika, ki zaleže v svoji ožji domovini za celo generacijo.«
\nTa stavek je napisal Anton Slodnjak v Dejanju že leta 1940, vendar so se dela Franceta Bevka, za katerega mnogi menijo, da je zelo ljudski pisatelj, predvsem pa fabulativno bogat, potem še dolgo množila in množila. Njegova bibliografija namreč obsega 164 naslovov, zato je po številu knjig naš najbolj plodovit avtor. Po vojni je izšlo približno sto knjig »zgodbarja«, med katerimi prevladuje mladinska literatura. Nedavno je pri Mladinski knjigi izšla monografija o pisatelju, album z naslovom France Bevk: od Pesterne do Čedermaca. V njem je zbrano najrazličnejše gradivo, različni dokumenti in korespondenca, slikovno gradivo, sploh pa je orisan življenjski in literarni portret Franceta Bevka, ki so ga z različnih zornih kotov zaobjeli in prikazali Boris Jukić, Vladka Tucovič Sturman, Alenka Puhar, Marija Mercina, Urška Perenič, Krištof Jacek Kozak, Miroslav Košuta ter Željko Kozinc in s ponatisi Kristina Brenkova in Andrej Budal. Magda Tušar je, poleg urednice Nele Malečkar, tri izmed avtorjev besedil povabila v oddajo Kulturni fokus.

","excerpt":"O našem najbolj plodovitem pisatelju, glasniku primorskih ljudi","featured-media-id":32980,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174720684","abovetitle":"","subtitle":"O našem najbolj plodovitem pisatelju, glasniku primorskih ljudi","category-text":"False","permalink":"2020/09/kulturni-fokus-241/","show-start":"2020-09-25T20:00:00+02:00","show-end":"2020-09-25T21:00:00+02:00","audio-length":"3347","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/25/FranceBevk4914763.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720684","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32980"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32980"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147766","attributes":{"wp-id":385967,"date":"2020-09-12T00:32:03+02:00","modified":"2020-09-25T22:21:06+02:00","slug":"slovencem-po-svetu-288","post-type":"post","title":"Že 18. podeljene nagrade nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/slovencem-po-svetu-288/","content":"

Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s pogovorom z učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Miro Delavec Touhami, ki je ob obisku ministrice, dr. Helene Jaklitsch v Nemčiji predstavila svoje delo, ki je bilo v času epidemije izjemno uspešno. Nadaljevali smo s pogovorom z letošnjo nagrajenko XVIII. nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela Majo Belavič in zaključili s pogovorom z Marto Magajno, ki živi v Avstraliji in je zelo aktivna v društvenem življenju.

V začetku tedna je potekala slovesna podelitev priznanj 18. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V kategoriji Slovencev po svetu je bila podeljena ena nagrada, in sicer 2. nagrada za doktorsko disertacijo Maje Belavič z naslovom Družbeno - politične razmere in priseljenska zakonodaja v ZDA in Kanadi. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstavlja disertacija »dobrodošel prispevek k poznavanju priseljenske politike držav, ki slovijo kot tradicionalne države priseljevanja, in kot taka ponuja model za širše razumevanje oblikovanja državnih politik do priseljencev«. Avtorico, dr. Majo Belavič je pred mikrofon povabila Mojca Delač.

Marta Magajna v Avstraliji, deželi tam spodaj, živi že pol stoletja. Novi dom sta si z možem ustvarila v Sydneyu. Že vrsto let zelo aktivno deluje tudi v slovenskem društvu Triglav, ki je še posebej znano po balinarski sekciji, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih širom Avstralije. Je pa tudi gonilna sila zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - HASA. Zdaj je dejavnosti tako v slovenskem društvu kot v HASI zaustavila epidemija koronavirusa. Lili Brunec se je z Marto Magajno pogovarjala o tem, kako v luči epidemije poteka življenje v slovenski skupnosti v Sydneyu.

Še nekaj kratkih novic:

Evropska šola v Bruslju razpisuje delovno mesto učitelja oziroma učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine za polovičen delovni čas. Prošnje za delovno mesto sprejemajo do nedelje, 27. septembra, izbrani kandidat oziroma kandidatka bo z delom začela v začetku oktobra. Več informacij najdtete na spletni strani Evropskih šol na naslovu www.eursc.eu.

Svetovni slovenski kongres je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pripravil predavanje dr. Igorja Cesarca z naslovom »Globalno gospodarstvo v času pandemije in po njem«. Predavanje so pripravili v okviru projekta Cikel predavanj 2020: Uspešni Slovenci po svetu, s katerim želijo predstaviti rojake, ki vsak na svojem področju uspešno delujejo na različnih koncih sveta.

Združenje Slovencev \"Logarska dolina\" iz Pančeva je skupaj s člani kovinske podružnice organiziralo tradicionalni gastronomski dogodek \"Naše slovenske specialitete\". Dogodek se je odvijal v \"Društvu športnih ribičev\" na Deliblatskem jezeru, ki se nahaja v sklopu parka narave \"Kraljevac\". Zaradi trenutne epidemiološke situacije in predpisanih zaščitnih ukrepov zaradi korona virusa, se je program odvijal v dveh delih.

","excerpt":"Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči","featured-media-id":32962,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174720721","abovetitle":"","subtitle":"Slovenke in Slovenci nas s svojim znanstvenim delom v svetu predstavljajo v najlepši luči","category-text":"False","permalink":"2020/09/slovencem-po-svetu-288/","show-start":"2020-09-25T21:05:00+02:00","show-end":"2020-09-25T22:00:00+02:00","audio-length":"3169","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/25/SlovencemposvetuMMC.PR1.20200925.5.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720721","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Še nekaj kratkih novic:

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"376"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"410"},{"type":"Author","id":"419"},{"type":"Author","id":"429"},{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":4}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32962"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32962"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147792","attributes":{"wp-id":386106,"date":"2020-09-13T00:31:03+02:00","modified":"2020-09-26T11:15:06+02:00","slug":"radijski-ringaraja-76","post-type":"post","title":"Cicibani, prihaja Pika","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/radijski-ringaraja-76/","content":"

Rdeči lasje, kitki, dve različni nogavici, pisana oblačila in preveliki čevlji - v tem opisu ste zagotovo prepoznali Piko Nogavičko, ki nam bo družbo delala v tokratni ringaraji. Odgovorila bo na vprašanja, ki so ji jih zastavili otroci z Mlinš, ki obiskujejo 3. in 4. razred. Najbolj jih je zanimalo, koliko je Pika stara. V oddaji pa tudi o izidu novega CD-ja z naslovom Ciciban, na katerem so pesmi Otona Župančiča.

","excerpt":"Tokrat bomo v našo družbo povabili tretje- in četrtošolce z Mlinš ter Piko Nogavičko, ki je spet na obisku v Velenju","featured-media-id":32957,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/radijski-ringaraja/174720761","abovetitle":"","subtitle":"Tokrat bomo v našo družbo povabili tretje- in četrtošolce z Mlinš ter Piko Nogavičko, ki je spet na obisku v Velenju","category-text":"False","permalink":"2020/09/radijski-ringaraja-76/","show-start":"2020-09-26T08:05:00+02:00","show-end":"2020-09-26T08:07:00+02:00","audio-length":"3180","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/26/CicibaniprihajaPikaMMC.PR1.20200926.6.0805.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720761","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"366"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32957"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32957"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147793","attributes":{"wp-id":386107,"date":"2020-09-24T15:00:05+02:00","modified":"2020-09-26T08:45:02+02:00","slug":"violincek-104","post-type":"post","title":"Od ideje do pesmi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/violincek-104/","content":"

Violinčka zanima, kako nastane nova pesem, se morda ideja kar pojavi v neki glavi? Kaj če imam jaz mnogo idej in glasbenih domislic, kako in kje jih lahko uporabim? Violinček bi vam rad predstavil pot od ideje do pesmi, da se lahko tudi sami preizkusite kot bodoči pesniki ali celo skladatelji. Pri vsem tem vam lahko pomaga tudi pametni telefon ali kakšna druga elektronska naprava. No, le poskusite!

","excerpt":"Kako ustvariti novo pesem ali skladbo","featured-media-id":22235,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/violincek/174720454","abovetitle":"","subtitle":"Kako ustvariti novo pesem ali skladbo","category-text":"False","permalink":"2020/09/violincek-104/","show-start":"2020-09-26T08:40:00+02:00","show-end":"2020-09-26T09:00:00+02:00","audio-length":"468","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/25/Odidejedopesmi4913464.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720454","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"397"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"434"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22235"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/22235"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147795","attributes":{"wp-id":386109,"date":"2020-09-13T00:31:09+02:00","modified":"2020-09-26T10:21:06+02:00","slug":"hudo-191","post-type":"post","title":"Športno aktivni","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/hudo-191/","content":"

Družili se bomo z mladimi košarkarji Košarkarskega društva Slovan. Popeljali nas bodo na mladinski tekmovalni nivo, saj se letošnja sezona tekmovanj začenja prav to soboto. Govorili bomo tudi o tem, koliko so športno aktivni tudi izven treningov in kako je na njihovo aktivnost vplivala epidemija novega koronavirusa. Kot smo izvedeli v minulih dneh, podatki za splošno populacijo mladih niso spodbudni.

$\"\"$

","excerpt":"Košarkarji Košarkarskega društva Slovan o treningih in splošni športni aktivnosti v času koronavirusa","featured-media-id":32989,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/hudo/174720755","abovetitle":"","subtitle":"Košarkarji Košarkarskega društva Slovan o treningih in splošni športni aktivnosti v času koronavirusa","category-text":"False","permalink":"2020/09/hudo-191/","show-start":"2020-09-26T09:05:00+02:00","show-end":"2020-09-26T10:00:00+02:00","audio-length":"2808","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/26/AktivnisKoarkarskimdrutvomSlovan4915176.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720755","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"304"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"356"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32989"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32989"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147807","attributes":{"wp-id":386121,"date":"2020-09-13T00:31:35+02:00","modified":"2020-09-26T18:00:04+02:00","slug":"sobotno-branje-89","post-type":"post","title":"Nepozabne","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/sobotno-branje-89/","content":"

Kdo je bila prva slovenska pilotka? Policistka? Medicinska sestra? Poznamo prvo slovensko zdravnico, kiparko, hotelirko, arhitektko? Smo že slišali za Zallo Zarano, Avgusto Danilovo, Almo Sodnik, Evgenijo Šumi, Alojzijo Štebi? To so le nekatere od pomembnih žensk, ki so korenito spreminjale družbo svojega časa, vendar v zgodovino, kot toliko drugih pomembnih žensk, niso bile vpisane. V slovenskih učbenikih, zgodovinskih knjigah, kurikulih in nenazadnje v našem kolektivnem spominu še vedno nimajo vidnega mesta, zato pa njihove zgodbe in portrete prinaša knjiga z naslovom Nepozabne, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Besedila za Nepozabne je dve leti soustvarjalo in pripravilo dvajset avtoric, k izjemni vizualni podobi knjige pa je prispevalo deset likovnih umetnic.

","excerpt":"Ženske, ki so premikale meje našega sveta","featured-media-id":32974,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174720811","abovetitle":"","subtitle":"Ženske, ki so premikale meje našega sveta","category-text":"False","permalink":"2020/09/sobotno-branje-89/","show-start":"2020-09-26T14:30:00+02:00","show-end":"2020-09-26T15:30:00+02:00","audio-length":"971","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/26/NepozabneLJ_3296555.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720811","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32974"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32974"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147810","attributes":{"wp-id":386124,"date":"2020-09-13T00:31:41+02:00","modified":"2020-09-26T17:39:04+02:00","slug":"bostjan-gomac","post-type":"post","title":"Glasbeno vesolje Boštjana Gombača","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/bostjan-gomac/","content":"

»Pri mojem ustvarjanju je zvok navdih in hkrati tudi vodilo. Bolj ko je nenavaden, večji izziv je zame in tudi več možnosti izražanja mi ponuja,« pravi multiinštrumentalist Boštjan Gombač. »In ta moja želja po spoprijemanju z različnimi glasbenimi poetikami sega že v čas študija klarineta na ljubljanski Akadeniji za glasbo, kjer sem imel to srečo, da je bil moj mentor izjemen pedagog in vrhunski klarinetist prof. Jože Kotar. Kljub nekajletni prekinitvi študija sem se že takrat intenzivno ukvarjal z različnimi glasbami sveta, z različnimi glasbili in posledično začel raziskovati kopico zame takrat novih, navdihujočih in nenavadnih zvokov in vsak zvok oziroma glasbilo nosi v sebi zgodbo, ki me vodi pri ustvarjanju.« V oddajo Razkošje v glavi je Boštjana Gombača povabil Dušan Berne.

","excerpt":"»Tako rekoč ni nobenega inštrumenta, iz katerega ne bi znal izvabiti zvoka, tona ali melodije,\" pravi multiinštrumentalist in pevec","featured-media-id":32958,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi/174720808","abovetitle":"","subtitle":"»Tako rekoč ni nobenega inštrumenta, iz katerega ne bi znal izvabiti zvoka, tona ali melodije,\" pravi multiinštrumentalist in pevec","category-text":"False","permalink":"2020/09/bostjan-gomac/","show-start":"2020-09-26T16:30:00+02:00","show-end":"2020-09-26T17:00:00+02:00","audio-length":"1766","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/26/GlasbenovesoljeBotjanaGombaaMMC.PR1.20200926.6.1630.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720808","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"370"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"390"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32958"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32958"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147855","attributes":{"wp-id":386209,"date":"2020-09-14T00:31:28+02:00","modified":"2020-09-27T14:18:05+02:00","slug":"za-nase-kmetovalce-75","post-type":"post","title":"Za naše kmetovalce","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/za-nase-kmetovalce-75/","content":"

V oddaji Za naše kmetovalce smo ta teden najprej spregovorili o bližajočih se volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zanimanje in konkurenca sta letos ogromna, saj je na 95 vloženih kandidatnih listah za v svet zbornice kar 287 kandidatov, kar je še enkrat več kot pred štirimi leti. Obiskali smo Mlakarjeve iz Iga vasi - eno redkih družin na Notranjskem, ki se preživlja izključno s kmetijstvom in se odpravili v Podsredo, kjer se pripravljajo na – letos malo drugačen, Praznik kozjanskega jabolka. Izvedeli ste tudi, da so v Gornji Radgoni, navkljub koronakrizi, zasadili vzorčne vrtove oziroma nasade, za konec pa smo poklepetali z mlado baletko Blažko Kobal z Dilc, ki svojo prihodnost vidi v kozjereji. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.

","excerpt":"Baletka in sedem kozličkov","featured-media-id":32972,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/za-nase-kmetovalce/174720917","abovetitle":"","subtitle":"Baletka in sedem kozličkov","category-text":"False","permalink":"2020/09/za-nase-kmetovalce-75/","show-start":"2020-09-27T13:20:00+02:00","show-end":"2020-09-27T14:00:00+02:00","audio-length":"2135","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/27/BaletkainsedemkozlikovMMC.PR1.20200927.7.1320.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720917","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"399"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"492"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32972"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32972"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"32972"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32972"}}}},{"type":"Post","id":"147857","attributes":{"wp-id":386211,"date":"2020-09-14T00:31:32+02:00","modified":"2020-09-27T15:18:06+02:00","slug":"nedeljska-reportaza-221","post-type":"post","title":"Pivški križi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/nedeljska-reportaza-221/","content":"

Naša dežela je posejana z najrazličnejšimi pomniki, posvetnimi in cerkvenimi stavbami, ki dajejo pečat pokrajini. Tu so tudi različna znamenja, med katerimi je izredno veliko kapelic in lesenih križev, na Primorskem in na Krasu pa so opazni kamniti križi. Še posebno pa so ti značilni za širše območje Pivke. Zato jih tudi imenujejo Pivški kamniti križi, saj je prav tam koncentracija teh križev največja.

\"\" — Visoki kamniti križ z letnico 178?, v Radohóvi vasi, ki stoji na parceli Zelnik v križišču reške ceste in ceste proti Kleniku, je najlepši predstavnik pivških visokih kamnitih križev s konca 18. stoletja. Na hrbtni strani razpela je vrezan Jezusov monogram IHS
*foto:* Arhiv Božidar Premrl

Seveda so tudi Pivški kamniti križi doživljali podobno usodo kot številna druga znamenja, kapelice in drugo, ki so jih v navalu \"revolucionarnega navdušenja\" porušili. Pri tem so jo \" bolje odnesla\" lesena znamenja in križi, ki so jih ljudje kmalu postavili nazaj. Pri kamnitih križih pa zadeva ni bila tako preprosta, mnogi so čakali na obnovo več desetletij, mnoge so morali narediti na novo, nekaterih pa še vedno niso obnovili. Kot nam je povedal eden od sogovornikov, pa ljudje danes bolj spoštujejo te pomnike in tudi naročajo izdelavo povsem novih kamnitih križev.

\"\" — Novi kamniti križ, Gorenje
*foto:* Arhiv Leon Debevec

Seveda pa kamniti križi stojijo tudi v Košanski dolini in v manjšem številu na drugih koncih Krasa in Primorske. Pivški kamniti križi sodijo med dragoceno kulturno in krajinsko dediščino Pivke, to so vaška, obpotna in poljska znamenja, ki praviloma stojijo na začetku ali na sredi vasi, ob cestah in poteh, najraje na križpotjih, včasih sredi polja. Nekatera so na vzpetinah, na vidnejših točkah, izjemoma tudi na višjem hribu daleč od naselij, kakršen je Osojnica. V stilnem razvoju pivških kamnitih križev se kažeta trdoživost tradicije in kontinuiteta oblikovanja, značilna nenehna uporaba domačih vrst kamna, pa nam potrjuje delo domačih kamnosekov. Pivški kamniti križi so tudi arhitekturno zelo zanimivi in dajejo pečat pokrajini. Te križe bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

Raziskovanje

Raziskovalec kamnite dediščine dr. Božidar Premrl je leta 2016 nadgradil turistični vodnik in pripravili knjigo z naslovom Po poteh kamnitih križev na Pivki in v Košanski dolini, pri tem je sodeloval z Društvom za krajevno zgodovino in kulturo Lipa v Pivki. V uvodu je med drugim zapisal:

\n
\"Kamniti križi so ena izmed najbolj trajnih in opaznih značilnosti kulturne in krajinske podobe Pivke od 17. stoletja do današnjih dni.
\nPostavljali so jih na začetku, na sredi ali na koncu vasi, ob cestah, poteh in še posebno na križpotjih. Služili so kot kažipot in obet srečne poti popotniku ali kot mesto zadnjega slovesa vaščanov od pokojnika na njegovi zadnji poti. Ob njih so povasovali, ali mimo gredoč, pomolili. Nekdaj so se ljudje pred njimi odkrili in pokrižali. Bili so postaje prošnjih procesij za dobro letino, za lepo vreme v času dolgotrajnega deževja, za dež v sušni dobi... Ponekod je križ pomenil tudi mejno znamenje. Nekaj križev je spominskih, postavljenih na krajih nesreč, tragičnih ali drugačnih dogodkov. Na Pivki stoji skoraj polovica vseh primorskih križev. Najstarejši datirani križi, ki so se ohranili, so nastali že v prvi polovici 17. stoletja, največ pa jih je iz 19. in 20. stoletja. Najstarejši križ sredi Narina ima letnico 1629, najmlajši križi pa so s konca 20. stoletja. Povečini so si ta znamenja zelo podobna. Praviloma so tako imenovani visoki križi s podstavkom, stebrom ali štirioglatim slopom, kapitelom in deteljičastim gornjim križem ali razpelom. S takšno obliko pričajo o nepretrganem stilnem razvoju skozi stoletja.
\n
$\"\"$
Ključi sv. Petra na križu Za železnico v Pivki
foto: Ernest Margon
\n
Obenem so ti križi tudi priče dolge in trdožive kamnarske in kamnoseške tradicije na Pivki in v Košanski dolini. Najstarejše znano središče te dejavnosti je bilo v Dolnji Košani, sedežu stare župnije, kjer je v 17. stoletju delovala zelo plodovita delavnica zidarskega in kamnoseškega mojstra Janeza Severja in jo je v naslednjem stoletju nasledila delavnica kamnoseka Matije Bitenca. V 19. stoletju je prevzela kamnarski primat in ga ohranila do danes vas Kal pod hribom Osojnica, kjer še danes pridobivajo in obdelujejo odličen siv apnenec. Na Kalu so skozi dve stoletji delovali številni kamnarji, v nekaterih družinah tudi po več rodov, na primer pri Krnevčevih, Majerjevih, Vrbiševih, Mavtgarjevih, Avscovih, Birtovih… Na Pivki so bili v 19. in 20. stoletju zelo pomembni kamnoseki Moravci v Slavini, starem farnem središču, ki so lomili kamen v Risniku, iz Nemške, danes Slovenske vasi pa je znan kamnosek, po domače Andrejček.\"
\n

Sogovorniki

\"\" — Docent dr. Leon Debevec
*foto:* Arhiv Leon Debevec

Docent dr. Leon Debevec je sodeloval pri postavitvi nekaterih kamnitih križev, kot arhitekt, načrtovalec.

\"\" — Detajl kamnitega križa v Postojni
*foto:* Arhiv Leon Debevec

\"\" — Postavitev kamnitega križa v Postojni
*foto:* Arhiv Leon Debevec

\"\" — Ernest Margon, 2020
*foto:* Milan Trobič

Ernest Margon ustanovitelj in dolgoletni predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa v Pivki.

\"\" — Mag. Janko Boštjančič
*foto:* Milan Trobič

Mag. Janko Boštjančič je direktor Javnega zavoda za upravljanje dediščine in turizem Pivka, kamor sodi tudi Park vojaške zgodovine v Pivki.

Križi

Ernest Margon je v knjigi Po poteh Pivških kamnitih križev napisal- popotnico:

\"Kamniti križi – na videz skromni, a dragoceni spomeniki sakralne in kulturne dediščine – pomembno zaznamujejo pivško naravno in kulturno krajino ter življenje tukajšnjih ljudi. Spadajo med najpomembnejše in najlepše kamenčke v mozaiku bogate kamnoseške zapuščine naših prednikov, ki krasi značilne pivške cerkve in ohranjene hiše. Pričujoča knjižica je prispevek k ohranjanju spomina in pomena teh nemih pričevalcev vernosti in kulture na Pivki. V njej želimo popotnike, ki jih v naše kraje privabijo naravne ali kulturne znamenitosti, vojaška zgodovina ali dobra hrana, pobližje seznaniti s temi znamenji, saj se kar naprej srečujejo z njimi ob cestah, poteh in na razpotjih. Z vsakim kamnitim križem je povezana kakšna zgodba o njegovem nastanku, zgodah in nezgodah skozi zgodovino vse do današnjega časa, ko so bili mnogi med njimi restavrirani ali obnovljeni. Kamniti križi so priložnost, da popotnik ustavi korak in se sooči z minljivostjo časa, s samim seboj in prisluhne zgodbi, ki mu jo pripovedujejo. V knjižici so fotografijam križev dodane tudi stare razglednice, ob katerih obiskovalec odkriva, kako so se naši kraji in pokrajina spreminjali skozi čas.\"

Fotografije Pivški kamnitih križev nam je posredoval dr. Božidar Premrl, ki je dodal tudi podnapise.

$\"\"$

Na kamnitem križu Sredi vasi v Narinu sta kar dve letnici: 1629 in 1925. Prva, ki je vklesana na spodnjem delu kapitela, priča, da je spodnji del znamenja prežitek najstarejšega datiranega križa na širšem območju Pivke, druga, ki je vklesana nad njo, pa pove, kdaj je dobilo sedanjo obliko. To delo je najbrž opravil kamnosek France Smrdel - Francetnik s Kala.

$\"\"$

Slavinski križ ob cesti pred Slavino je bil v letih po drugi svetovni vojni vandalsko razbit in leta 2001 obnovljen ter ponovno postavljen na svoje mesto.

$\"\"$

Najstarejši izmed treh kamnitih križev v Gradcu stoji na travnatem osredku med domačijo Toníševih in potjo, ki pelje k cerkvi Sv. Trojice nad vasjo. Na podlagi ustnega izročila in arhivskih virov je datiran v prvo polovico 18. stoletja. Kamniti križ iz leta 1891, ki stoji V Dolgih njivah zraven reške ceste, ob odcepu v Gradec, je med pivškimi križi edini, ki ima tudi vlogo vaškega kažipota. Po obliki in stilnih značilnostih je delo kamnoseka Jakoba Moravca iz Slavine.

$\"\"$

Visoki kamniti križ z letnico 178[.] v Radohóvi vasi, ki stoji na parceli Zelnik v križišču reške ceste in ceste proti Kleniku, je najlepši predstavnik pivških visokih kamnitih križev s konca 18. stoletja. Na hrbtni strani razpela je vrezan Jezusov monogram IHS.

$\"\"$

V Drskovčah, kjer so trije kamniti križi, je najbolj slikovit tisti s konca 18. ali začetka 19. stoletja, ki stoji na samem pod vasjo, onkraj kamnitega mosta čez strugo Pivke. Na prednjem licu ima reliefno podobo Križanega, na zadnjem pa podobo Matere božje z detetom.

$\"\"$

Na križpotju med Trnjem, župnijsko cerkvijo Sv. Trojice in Klenikom stoji od leta 1847 izjemen kamnit križ z reliefno podobo Križanega na obeh licih. Po ustnem izročilu v Trnju so ponoči videli tja prihajati procesijo ljudi brez glav z bližnjega pokopališča.

$\"\"$

Kamniti križ na vaškem trgu v Palčju, ki so ga leta 1889 naročili palški fantje. Ker ga je po prvi svetovni vojni po nesreči podrl vojaški kamion, je leta 1925 stari Anton Špilár - Šplarjev iz Palčja pri kamnoseku Tonetu Smrdelu na Kalu naročil nov gornji križ. $\"\"$

Tretji petelinjski križ, ki stoji Na Robidnici v polju pod vasjo, kjer se križajo poti proti Slovenski vasi, v gozd in v Trnje, je leta 1892 sklesal slavinski kamnosek Jakob Moravec.

$\"\"$

Fantovski križ sredi Juršč je leta 1924 naredil kamnosek Ivan Piani iz Gorice. Pod podobo Križanega je vklesan napis: FANTOVSKI SPOMIN. Izročilo na Jurščah pravi, da so zložili denar zanj vaški fantje, preden so odšli s trebuhom za kruhom v Argentino, da bi se srečno vrnili domov.

Po poteh

Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa v Pivki že nekaj let pripravlja, nekajkrat letno pohode po poteh Pivških kamnitih križev. Kot nam je povedal ustanovitelj in dolgoletni predsednik tega društva Ernest Margon izberejo za pohod vedno drugo pot, in vsakič izvedo kaj novega.

\"\" — Skupina pohodnikov pri kamnitem križu Na robidnici na polju pri Petelinjah, 7.junija 2015
*foto:* Irena Margon

\"\" — Detajl kamnitega križa ob glavni cesti Postojna - Pivka pri odcepu za Gradec
*foto:* Ernest Margon

\"\" — Pohodniki pri kamnitem križu na petelinjskem polju na križišču poljskih poti, 25.10.2015
*foto:* Irena Margon

\"\" — Kamniti križ v Zagorju pri Agatnih iz 18. stoletja
*foto:* Ernest Margon

\"\" — Skupina pohodnikov pri drskovškem kamnitem križu pri Strugi pod vasjo, 21.10. 2016
*foto:* Irena Margon

\"\" — Detalj preproste rože na križu v Petelinjah Pod vasjo
*foto:* Ernest Margon

\"\" — Pohodniki na izhodišču pred Krpanovim domom v Pivki, 11.6.2016
*foto:* Irena Margon

\"\" — Pivški križ na na novem pokopališču v Pivki, izdelava Kamnoseštvo Avsec, Tomaž Avsec, Kal
*foto:* Ernest Margon

\"\" — Božični pohod, postanek pri kamnitem križu v Selcah, 16.12.2016
*foto:* Irena Margon

\"\" — Okrasje spodnjega dela stebra križa ob odcepu z glavne ceste proti vasi Gradec
*foto:* Ernest Margon

\"\" — Skupina pohodnikov pred cerkvijo Marijine zaroke v Rakitniku, 21.10.2017
*foto:* Irena Margon

\"\" — Lokalni turistični vodnik Ernest Margon predstavlja pohodnikom kamniti križ Na križišču v Hrastju, 19.10.2019
*foto:* Irena Margon

\"\" — Kamniti križ v Petelinjah Pod vasjo ali Na zgunu (1906) , deteličasto razpelo z rožico v spodnjem delu in osmerokrake zvezde v trilistih
*foto:* Ernest Margon

\"\" — Postanek pri kamnitem križu Na križpoti v Trnju, 19.10.2019
*foto:* Irena Margon

","excerpt":"Pivški kamniti križi, na videz skromni, a dragoceni spomeniki sakralne dediščine pomembno zaznamujejo življenje ljudi na Pivki in v Košanski dolini","featured-media-id":32721,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174720920","abovetitle":"","subtitle":"Pivški kamniti križi, na videz skromni, a dragoceni spomeniki sakralne dediščine pomembno zaznamujejo življenje ljudi na Pivki in v Košanski dolini","category-text":"False","permalink":"2020/09/nedeljska-reportaza-221/","show-start":"2020-09-27T14:30:00+02:00","show-end":"2020-09-27T15:30:00+02:00","audio-length":"1597","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/27/PivkikriiMMC.PR1.20200927.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720920","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Visoki kamniti križ z letnico 178?, v Radohóvi vasi, ki stoji na parceli Zelnik v križišču reške ceste in ceste proti Kleniku, je najlepši predstavnik pivških visokih kamnitih križev s konca 18. stoletja. Na hrbtni strani razpela je vrezan Jezusov monogram IHS
*foto:* Arhiv Božidar Premrl

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Novi kamniti križ, Gorenje
*foto:* Arhiv Leon Debevec

"},{"kind":"html","content":"

Raziskovanje

"},{"kind":"html","content":"

\n
\"Kamniti križi so ena izmed najbolj trajnih in opaznih značilnosti kulturne in krajinske podobe Pivke od 17. stoletja do današnjih dni.
\nPostavljali so jih na začetku, na sredi ali na koncu vasi, ob cestah, poteh in še posebno na križpotjih. Služili so kot kažipot in obet srečne poti popotniku ali kot mesto zadnjega slovesa vaščanov od pokojnika na njegovi zadnji poti. Ob njih so povasovali, ali mimo gredoč, pomolili. Nekdaj so se ljudje pred njimi odkrili in pokrižali. Bili so postaje prošnjih procesij za dobro letino, za lepo vreme v času dolgotrajnega deževja, za dež v sušni dobi... Ponekod je križ pomenil tudi mejno znamenje. Nekaj križev je spominskih, postavljenih na krajih nesreč, tragičnih ali drugačnih dogodkov. Na Pivki stoji skoraj polovica vseh primorskih križev. Najstarejši datirani križi, ki so se ohranili, so nastali že v prvi polovici 17. stoletja, največ pa jih je iz 19. in 20. stoletja. Najstarejši križ sredi Narina ima letnico 1629, najmlajši križi pa so s konca 20. stoletja. Povečini so si ta znamenja zelo podobna. Praviloma so tako imenovani visoki križi s podstavkom, stebrom ali štirioglatim slopom, kapitelom in deteljičastim gornjim križem ali razpelom. S takšno obliko pričajo o nepretrganem stilnem razvoju skozi stoletja.
\n
$\"\"$
Ključi sv. Petra na križu Za železnico v Pivki
foto: Ernest Margon
\n
Obenem so ti križi tudi priče dolge in trdožive kamnarske in kamnoseške tradicije na Pivki in v Košanski dolini. Najstarejše znano središče te dejavnosti je bilo v Dolnji Košani, sedežu stare župnije, kjer je v 17. stoletju delovala zelo plodovita delavnica zidarskega in kamnoseškega mojstra Janeza Severja in jo je v naslednjem stoletju nasledila delavnica kamnoseka Matije Bitenca. V 19. stoletju je prevzela kamnarski primat in ga ohranila do danes vas Kal pod hribom Osojnica, kjer še danes pridobivajo in obdelujejo odličen siv apnenec. Na Kalu so skozi dve stoletji delovali številni kamnarji, v nekaterih družinah tudi po več rodov, na primer pri Krnevčevih, Majerjevih, Vrbiševih, Mavtgarjevih, Avscovih, Birtovih… Na Pivki so bili v 19. in 20. stoletju zelo pomembni kamnoseki Moravci v Slavini, starem farnem središču, ki so lomili kamen v Risniku, iz Nemške, danes Slovenske vasi pa je znan kamnosek, po domače Andrejček.\"
\n

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Docent dr. Leon Debevec
*foto:* Arhiv Leon Debevec

"},{"kind":"html","content":"

Docent dr. Leon Debevec je sodeloval pri postavitvi nekaterih kamnitih križev, kot arhitekt, načrtovalec.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Detajl kamnitega križa v Postojni
*foto:* Arhiv Leon Debevec

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postavitev kamnitega križa v Postojni
*foto:* Arhiv Leon Debevec

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Ernest Margon, 2020
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

Ernest Margon ustanovitelj in dolgoletni predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa v Pivki.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Mag. Janko Boštjančič
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

Mag. Janko Boštjančič je direktor Javnega zavoda za upravljanje dediščine in turizem Pivka, kamor sodi tudi Park vojaške zgodovine v Pivki.

"},{"kind":"html","content":"

Križi

"},{"kind":"html","content":"

Ernest Margon je v knjigi Po poteh Pivških kamnitih križev napisal- popotnico:

"},{"kind":"html","content":"

\"Kamniti križi – na videz skromni, a dragoceni spomeniki sakralne in kulturne dediščine – pomembno zaznamujejo pivško naravno in kulturno krajino ter življenje tukajšnjih ljudi. Spadajo med najpomembnejše in najlepše kamenčke v mozaiku bogate kamnoseške zapuščine naših prednikov, ki krasi značilne pivške cerkve in ohranjene hiše. Pričujoča knjižica je prispevek k ohranjanju spomina in pomena teh nemih pričevalcev vernosti in kulture na Pivki. V njej želimo popotnike, ki jih v naše kraje privabijo naravne ali kulturne znamenitosti, vojaška zgodovina ali dobra hrana, pobližje seznaniti s temi znamenji, saj se kar naprej srečujejo z njimi ob cestah, poteh in na razpotjih. Z vsakim kamnitim križem je povezana kakšna zgodba o njegovem nastanku, zgodah in nezgodah skozi zgodovino vse do današnjega časa, ko so bili mnogi med njimi restavrirani ali obnovljeni. Kamniti križi so priložnost, da popotnik ustavi korak in se sooči z minljivostjo časa, s samim seboj in prisluhne zgodbi, ki mu jo pripovedujejo. V knjižici so fotografijam križev dodane tudi stare razglednice, ob katerih obiskovalec odkriva, kako so se naši kraji in pokrajina spreminjali skozi čas.\"

"},{"kind":"html","content":"

Fotografije Pivški kamnitih križev nam je posredoval dr. Božidar Premrl, ki je dodal tudi podnapise.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Slavinski križ ob cesti pred Slavino je bil v letih po drugi svetovni vojni vandalsko razbit in leta 2001 obnovljen ter ponovno postavljen na svoje mesto.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Tretji petelinjski križ, ki stoji Na Robidnici v polju pod vasjo, kjer se križajo poti proti Slovenski vasi, v gozd in v Trnje, je leta 1892 sklesal slavinski kamnosek Jakob Moravec.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Po poteh

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Skupina pohodnikov pri kamnitem križu Na robidnici na polju pri Petelinjah, 7.junija 2015
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Detajl kamnitega križa ob glavni cesti Postojna - Pivka pri odcepu za Gradec
*foto:* Ernest Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Pohodniki pri kamnitem križu na petelinjskem polju na križišču poljskih poti, 25.10.2015
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Kamniti križ v Zagorju pri Agatnih iz 18. stoletja
*foto:* Ernest Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Skupina pohodnikov pri drskovškem kamnitem križu pri Strugi pod vasjo, 21.10. 2016
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Detalj preproste rože na križu v Petelinjah Pod vasjo
*foto:* Ernest Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Pohodniki na izhodišču pred Krpanovim domom v Pivki, 11.6.2016
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Pivški križ na na novem pokopališču v Pivki, izdelava Kamnoseštvo Avsec, Tomaž Avsec, Kal
*foto:* Ernest Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Božični pohod, postanek pri kamnitem križu v Selcah, 16.12.2016
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Okrasje spodnjega dela stebra križa ob odcepu z glavne ceste proti vasi Gradec
*foto:* Ernest Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Skupina pohodnikov pred cerkvijo Marijine zaroke v Rakitniku, 21.10.2017
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Lokalni turistični vodnik Ernest Margon predstavlja pohodnikom kamniti križ Na križišču v Hrastju, 19.10.2019
*foto:* Irena Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Kamniti križ v Petelinjah Pod vasjo ali Na zgunu (1906) , deteličasto razpelo z rožico v spodnjem delu in osmerokrake zvezde v trilistih
*foto:* Ernest Margon

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Postanek pri kamnitem križu Na križpoti v Trnju, 19.10.2019
*foto:* Irena Margon

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"334"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32721"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32721"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"32721"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32721"}}}},{"type":"Post","id":"147862","attributes":{"wp-id":386216,"date":"2020-09-14T00:31:43+02:00","modified":"2020-09-27T18:39:05+02:00","slug":"sledi-casa-228","post-type":"post","title":"Milan Plešec: \"Kakšna bogata preteklost je v farmaciji!\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/sledi-casa-228/","content":"

Lekarniški in alkimistični muzej dobro leto domuje na Linhartovem trgu 28 v Radovljici. Lastnik Milan Plešec, mag. farmacije, je predmete s področja ljudskega zdravilstva, magije, botanike, alkimije, medicine, predvsem pa farmacije, ki si jih lahko ogledate v muzeju, zbiral kar 40 let. Na 200 kvadratnih metrih je tako razstavljenih več kot 2000 predmetov iz tisočletij pred našim štetjem pa vse do 20. stoletja.

\"Hčerka je etnologinja in kulturna antropologinja, ona to strokovno obdeluje, jaz pa strokovno s farmacevtske plati. Tako da midva vodiva muzej. No, pa še eno kolegico, tudi etnologinjo, imamo občasno zaposleno za vodstva, tako da smo trije.\"

Alkimisti so bili doma tudi v naših krajih

Janez Vajkard Valvasor je imel alkimistični laboratorij na gradu Bogenšperk, Barbara Celjska se je z alkimijo ukvarjala na gradu blizu Prage, središče alkimije v 17. in 18. stoletju pri nas pa je bilo na gradu Strmol.

\"Alkimisti so vso svojo energijo, premoženje in nekateri celo svoje življenje posvetili odkrivanju novih zdravil, eliksirju mladosti, skušali so odkriti zlato, ki bi ga izdelovali iz manj plemenitih kovin. Na žalost jim to nikoli ni uspelo, ampak so pa odkrili marsikatere nove kemične postopke, aparature, zdravilne učinkovine ... To je pač en tak začetek zdravilstva v Evropi.\"

Po ogledu dveh lekarn in lekarniškega laboratorija v pritličju se odpravimo po stopnicah v prvo nadstropje, mimo t. i. mističnega kotička. »Ljudski medicinci so zdravili z raznimi molitvami, zagovori, talismani in amuleti, saj so verjeli v njihove nadnaravne moči,« pripoved nadaljuje Milan Plešec.

Živalski mehurji v Indiji, gvajakov les v Srednji Ameriki

V temačnem srednjem veku so lekarniško dejavnost ohranjali zgolj v nekaterih samostanih, zato je težko priti do eksponatov iz tega obdobja. Sledi pregled razvoja evropske medicine in vplivov nanjo iz drugih delov sveta.

\"Z Indije je prihajalo zelo veliko trgovskega in medicinskega blaga. Takrat se je z indijske medicine na evropska tla uvedlo veliko zdravil. Rauwolf je ena taka, ki se še zdaj uporablja. Rezerpin, recimo, za zniževanje pritiska. To temelji na stari indijski medicini.\"
\n
\"Na drugi strani je pa vitrina s srednjeameriškimi eksponati. Gvajakov les imamo tudi, recimo, čeprav je zdaj tam zaščiten. Ker so takrat v 17. in 18. stoletju na veliko sekali gozdove in ta les prodajali po celi Evropi kot učinkovito terapijo, predvsem proti sifilisu.\"

Vsaka lekarna je imela tudi svojo knjižnico, v kateri niso smeli manjkati herbariji - takratni učni pripomočki.

Možnar, simbol farmacevtov

Možnarje so uporabljali že v kameni dobi za drobljenje semen, pešk, korenin in kosti. Najstarejša materiala, iz katerih so jih izdelovali, sta kamen in les. Bronasti možnarji so v Evropo prihajali prek arabskih vplivov; najstarejši tak v Radovljici je iz 12. stoletja. Pregledu železnih, porcelanastih in keramičnih posod pa sledi še zgodba avstrijskih možnarjev iz obdobja prva svetovne vojne:

\"Takrat je bilo obvezno treba oddati bronaste možnarje in pa zvonove za vojaške namene: za topove in patrone. Čim lepši in čim težji možnar je lekarnar oddal, tem lepšega porcelanastega je dobil.\"

","excerpt":"Sprehod po Lekarniškem in alkimističnem muzeju v Radovljici","featured-media-id":32911,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174720938","abovetitle":"","subtitle":"Sprehod po Lekarniškem in alkimističnem muzeju v Radovljici","category-text":"False","permalink":"2020/09/sledi-casa-228/","show-start":"2020-09-27T17:20:00+02:00","show-end":"2020-09-27T18:00:00+02:00","audio-length":"1640","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/27/MilanPleecKaknabogatapreteklostjevfarmacijiMMC.PR1.20200927.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720938","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Hčerka je etnologinja in kulturna antropologinja, ona to strokovno obdeluje, jaz pa strokovno s farmacevtske plati. Tako da midva vodiva muzej. No, pa še eno kolegico, tudi etnologinjo, imamo občasno zaposleno za vodstva, tako da smo trije.\"

"},{"kind":"html","content":"

Alkimisti so bili doma tudi v naših krajih

"},{"kind":"html","content":"

\"Alkimisti so vso svojo energijo, premoženje in nekateri celo svoje življenje posvetili odkrivanju novih zdravil, eliksirju mladosti, skušali so odkriti zlato, ki bi ga izdelovali iz manj plemenitih kovin. Na žalost jim to nikoli ni uspelo, ampak so pa odkrili marsikatere nove kemične postopke, aparature, zdravilne učinkovine ... To je pač en tak začetek zdravilstva v Evropi.\"

"},{"kind":"html","content":"

Živalski mehurji v Indiji, gvajakov les v Srednji Ameriki

"},{"kind":"html","content":"

\"Z Indije je prihajalo zelo veliko trgovskega in medicinskega blaga. Takrat se je z indijske medicine na evropska tla uvedlo veliko zdravil. Rauwolf je ena taka, ki se še zdaj uporablja. Rezerpin, recimo, za zniževanje pritiska. To temelji na stari indijski medicini.\"
\n
\"Na drugi strani je pa vitrina s srednjeameriškimi eksponati. Gvajakov les imamo tudi, recimo, čeprav je zdaj tam zaščiten. Ker so takrat v 17. in 18. stoletju na veliko sekali gozdove in ta les prodajali po celi Evropi kot učinkovito terapijo, predvsem proti sifilisu.\"

"},{"kind":"html","content":"

Vsaka lekarna je imela tudi svojo knjižnico, v kateri niso smeli manjkati herbariji - takratni učni pripomočki.

"},{"kind":"html","content":"

Možnar, simbol farmacevtov

"},{"kind":"html","content":"

\"Takrat je bilo obvezno treba oddati bronaste možnarje in pa zvonove za vojaške namene: za topove in patrone. Čim lepši in čim težji možnar je lekarnar oddal, tem lepšega porcelanastega je dobil.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32911"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32911"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147904","attributes":{"wp-id":386493,"date":"2020-09-15T00:31:23+02:00","modified":"2020-09-28T11:03:05+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-119","post-type":"post","title":"Študentka socialnega dela ne upa povedati, kaj študira","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/med-stirimi-stenami-119/","content":"

Negativna podoba socialnega dela je posledica nepoznavanja kompleksnosti poklica in raznovrstnosti težav, ki jih rešujejo strokovni delavci na centrih za socialno delo. Težave ljudi so večplastne, pogosto prepozno iščejo pomoč, obenem pa pričakujejo, da bo socialni delavec v trenutku rešil njihovo težavo s čarobno paličico. Kako spremeniti podobo socialnega dela, da študentom in študentkam fakultete ter bodočim socialnim delavcem in delavkam ne bo nerodno povedati, kaj študirajo? Gostji dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo in Špela Havle s Centra za socialno delo Koroške, ki je tudi predsednica konference Centrov za socialno delo pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

","excerpt":"Negativna podoba socialnega dela v javnosti in velika pričakovanja ljudi potiskajo strokovne delavce v nezavidljiv položaj ","featured-media-id":32977,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174721056","abovetitle":"","subtitle":"Negativna podoba socialnega dela v javnosti in velika pričakovanja ljudi potiskajo strokovne delavce v nezavidljiv položaj ","category-text":"False","permalink":"2020/09/med-stirimi-stenami-119/","show-start":"2020-09-28T10:10:00+02:00","show-end":"2020-09-28T11:00:00+02:00","audio-length":"2086","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/28/tudentkasocialnegadelaneupapovedatikajtudiraMMC.PR1.20200928.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174721056","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"409"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32977"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32977"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"148656","attributes":{"wp-id":389492,"date":"2020-09-28T11:14:25+02:00","modified":"2020-09-28T12:39:10+02:00","slug":"po-darovanju-krvi-se-pocutim-bolj-svobodno","post-type":"post","title":"\"Po darovanju krvi se počutim bolj svobodno\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/po-darovanju-krvi-se-pocutim-bolj-svobodno/","content":"

Leta 1957 rojeni upokojenec Anton Kirasić iz Starega trga pri Ložu je danes zjutraj na krvodajalski akciji v Loški dolini daroval kri že 100-tič. Vsega skupaj je doslej daroval 45 litrov krvi, prve akcije se je udeležil 26. aprila leta 1978. Ker ima krvno skupino 0 negativna, ki jo tudi najbolj potrebujejo, je njegova pomoč še toliko bolj dragocena.

Soljudem je doslej pomagal z darovanjem najmanj 40-tih litrov krvi. Tone je zdrav kot dren, pravi, je pa prestal operaciji obeh kolkov. Z darovanjem krvi je gotovo rešil kar nekaj življenj:

\"Po krvodajalskih akcijah se počutim bolj svobodno. Imaš občutek, da si nekomu nekaj dal. In to je gesta, ki jo lahko vsa da, ki je zdrav in se dobro počuti.\"

","excerpt":"Anton Kirasić iz Starega trga pri Ložu je na krvodajalski akciji v Loški dolini daroval kri že 100-tič","featured-media-id":33007,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174721058","abovetitle":"","subtitle":"Anton Kirasić iz Starega trga pri Ložu je na krvodajalski akciji v Loški dolini daroval kri že 100-tič","category-text":"False","permalink":"2020/09/po-darovanju-krvi-se-pocutim-bolj-svobodno/","show-start":"2020-09-28T11:30:00+02:00","show-end":"2020-09-28T11:40:00+02:00","audio-length":"178","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/28/Podarovanjukrvisepoutimboljsvobodno4917154.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174721058","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Soljudem je doslej pomagal z darovanjem najmanj 40-tih litrov krvi. Tone je zdrav kot dren, pravi, je pa prestal operaciji obeh kolkov. Z darovanjem krvi je gotovo rešil kar nekaj življenj:

"},{"kind":"html","content":"

\"Po krvodajalskih akcijah se počutim bolj svobodno. Imaš občutek, da si nekomu nekaj dal. In to je gesta, ki jo lahko vsa da, ki je zdrav in se dobro počuti.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"448"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"33007"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/33007"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":1}}}