Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Če Slovenijo preplavi fentanil, smo pripravljeni, da preprečimo najhuje

V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Intelekta Kako različno se pogajajo Rusi, Kitajci, Američani …

Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanja

Aktualna tema Iskrive karte: Srčev kralj France Prešeren, joker Hinko Smrekar

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

Aktualna tema Testiranje na dedne oblike raka in tumorje je pri nas brezplačno

V Sloveniji je testiranje posameznikov, ki jih ogroža dedna oblika raka in testiranje številnih vrst tumorjev pri bolnikih z rakom, brezplačno, kar ni pravilo v vseh evropskih državah. Obe vrsti diagnostike izvajajo na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta v Ljubljani. Oddelek se po zahtevnosti in kakovosti preiskav uvršča med vodilne centre na svetu in smo ga obiskali ob njegovi 20. obletnici ustanovitve. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo oddelka, z znanstvenim svetnikom dr. Srdjanom Novakovićem.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Svetovalni servis Ko otroci odidejo od doma

Sindrom praznega gnezda opisuje psihološko stanje staršev po odhodu otrok od doma. Gre za pomemben mejnik v življenju družine, ob katerem pa nekateri starši lahko občutijo povečan stres, depresijo, tesnobo. Da boste lažje sprejeli to spremembo kot naraven del življenja, smo v torkov svetovalni servis povabili socialno pedagoginjo in socialno delavko ter svetovalko za partnerske odnose in vzgojo otrok Melito Kuhar iz svetovalnice.si. Pokličite ali nam pišite.

Drugi pogled Matildah Zulu, Zambija

Z afriške celine prihaja nova sogovornica oddaje Drugi pogled Matildah Zulu. Njena domovina je Zambija, zadnjih nekaj let živi v Turčiji, točneje v Carigradu, od koder jo je pot novembra lani vodila v Zagorje ob Savi. Kako se je znašla tam? Odločila se je sodelovati v prostovoljskem projektu, v okviru katerega bo pol leta sodelovala pri aktivnostih v tamkajšnjem mladinskem centru ter pomagala učiteljem na eni od zagorskih šol. V nadaljevanju z avtorico oddaje Andrejo Gradišar o tem, kako so Zambijko sprejeli v Zasavju, katere afriške igre je naučila otroke ter kaj bi se rada naučila v Sloveniji.

Drugi pogled Matildah Zulu, Zambija

Z afriške celine prihaja nova sogovornica oddaje Drugi pogled Matildah Zulu. Njena domovina je Zambija, zadnjih nekaj let živi v Turčiji, točneje v Carigradu, od koder jo je pot novembra lani vodila v Zagorje ob Savi. Kako se je znašla tam? Odločila se je sodelovati v prostovoljskem projektu, v okviru katerega bo pol leta sodelovala pri aktivnostih v tamkajšnjem mladinskem centru ter pomagala učiteljem na eni od zagorskih šol. V nadaljevanju z avtorico oddaje Andrejo Gradišar o tem, kako so Zambijko sprejeli v Zasavju, katere afriške igre je naučila otroke ter kaj bi se rada naučila v Sloveniji.

Torkov kviz Ples ni samo oder, je vse okoli njega.

Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.

Prvaki tedna Dr. Metoda Dodič Fikfak: Ena najhujših stvari je pustiti na pašo svoj um, razum in dušo

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak, zdravnica, raziskovalka, ki je že od leta 2000 predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Njena subspecializacija je poklicna in okoljska epidemiologija. Neznanje, amaterizem, dušenje požarov in profit, so besede s katerimi označuje okoljsko odločanje pri nas. Kritična je do razvpitega kanala C0, nasprotuje ideji postavitvi sežigalnic odpadkov. Njeno pionirsko delo na področju proučevanja izpostavljenosti azbestu je bistveno prispevalo k zgodnejšemu odkrivanju z azbestom povezanih bolezni. Medicina dela je področje medicine, kjer rezultatov svojega dela ne vidiš nikoli ali pa jih vidiš čez 30, 40 let, pomenljivo opozarja doktorica Dodič Fifak. Seznam poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom dopolnjujejo novodobne bolezni V zadnjih letih je vse več izgorelosti, ki je posledica med drugim tudi stresa in mobinga. Tudi delo na domu ima svoje negativne posledice. Starejšim delavcem bi morali omogočiti prilagojeno delo, namesto da jih prisilno upokojujemo je še eden izmed njenih pogledov. Lani decembra je prejela Red za zasluge Republike Slovenije. V obrazložitvi so zapisali, da je s posebnim čutom za človeške usode in dogajanje v širši družbi vse svoje delovno življenje posvetila prizadevanjem za zdravo delovno in življenjsko okolje. Na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je bila z nami profesorica doktorica Metoda Dodič Fikfak.

Klicna koda 80 let po koncu druge svetovne vojne usiha tudi japonski pacifizem

Kako se počutijo Japonci v nemirnih časih vzpona Kitajske na eni strani in na drugi nepredvidljivega ameriškega predsednika Trumpa? Pacifizem, ki je bil vpisan v japonsko ustavo, vse bolj izginja. Kako daleč je Japonska pripravljena iti v azijski oboroževalni tekmi?

7. stran Tina Perić: Ćrtice

»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah.

naPOTki Stolp ljubezni na Žusmu

Od začetka aprila v oddaji Napotki obiskujemo razgledne stolpe širom po Sloveniji. Tokrat gremo na obrobje Kozjanskega, kjer se nahaja Stolp ljubezni na Žusmu. Prva ideja za postavitev se je pojavila leta 2007, a do začetka gradnje je minilo še kar precej let, saj je bilo potrebno spremeniti prostorski načrt ter zbrati dovolj sredstev. Na koncu je Planinskemu društvu Žusem, ki upravlja stolp, to tudi uspelo in uradno so ga odprli 27. aprila 2015. Pred tem Žusem ni bil množično obiskan, poti nanj so bile neurejene. Zdaj ga obišče nekaj tisoč pohodnikov na leto, ki se tja lahko odpravijo po urejenih poteh.

Jutro O predstavi Studio Duse

Italijanska dramska skupina Maschere nude, ki deluje v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v torek, 22. aprila, premierno uprizorila predstavo Studio Duse. Ta je poklon Eleonori Duse, ki je po mnenju nekaterih ena največjih dramskih igralk vseh časov, znana pa je tudi po ljubezenski zgodbi s pisateljem in iredentistom Gabrielejem D’Annunziem. Režiserka predstave je bila Silvia Viviani. Igralka, ki je doma iz Mantove, v Lombardiji, že več let živi in dela v Ljubljani. Tudi njo je pred mikrofon povabil Gabriel Milič.

Jutro Po medvedovih stopinjah: "Zadnjih pet kilometrov je najtežjih"

Preverili smo, kakšno je vzdušje med pohodniki, ki so se zgodaj zjutraj podali na posebno preizkušnjo, pohod Po medvedovih stopinjah, ki je v svoji najžlahtnejši različici dolg kar 64 kilometrov. Oglasil se nam je gospod Boris Kokalj, ki se je na pohod odpravil že osmič.

KiKs Nimam »cajta« za »študelj«

Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.

Več

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Sprememb glede kršitev človekovih pravic v Sloveniji ni ali pa so minimalne, ugotavlja Amnesty International

V Sloveniji glede kršitev človekovih pravic ni sprememb ali pa so te minimalne, v najnovejšem poročilu ugotavlja Amnesty International. Med drugim omenjajo področje zdravstva - 140 tisoč ljudi ostaja brez osebnega zdravnika, več kot 230 tisoč žensk brez ginekologa. V ospredju poročila so sicer nova ameriška administracija in glavna vojna žarišča po svetu. Drugi poudarki oddaje: - Na kršitev pravic delavcev opozorili na čezmejnem srečanju slovenskih in italijanskih sindikatov. - Španija po umiritvi razmer sprožila sodno preiskavo električnega mrka. - Bela hiša napoveduje omilitve avtomobilskih carin.

Studio ob 17.00 Če Slovenijo preplavi fentanil, smo pripravljeni, da preprečimo najhuje

V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Aktualna tema Iskrive karte: Srčev kralj France Prešeren, joker Hinko Smrekar

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

Dogodki in odmevi Pirenejski polotok znova z elektriko, slovensko omrežje med mrkom delovalo neovirano.

V Španiji in na Portugalskem se po električnem mrku, ki je včeraj zajel ves najzahodnejši evropski polotok, razmere danes normalizirajo. Električno energijo so do jutra dobili že skoraj vsi prebivalci, železniški promet je znova vzpostavljen, neodgovorjena pa so še vprašanja o vzrokih za izpad. Po prvih ugotovitvah naj ne bi šlo za kibernetski napad. V oddaji tudi: - Amnesty International: Trump v prvih 100 dneh mandata pokazal popoln prezir do človekovih pravic. - V javni obravnavi novela zakona o trgu dela, ki med drugim izboljšuje socialno varnost brezposelnih. - Nekateri izmed več kot 500 zastrupljenih z vodo v Maximarketu se še vedno zdravijo.

Aktualna tema Testiranje na dedne oblike raka in tumorje je pri nas brezplačno

V Sloveniji je testiranje posameznikov, ki jih ogroža dedna oblika raka in testiranje številnih vrst tumorjev pri bolnikih z rakom, brezplačno, kar ni pravilo v vseh evropskih državah. Obe vrsti diagnostike izvajajo na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta v Ljubljani. Oddelek se po zahtevnosti in kakovosti preiskav uvršča med vodilne centre na svetu in smo ga obiskali ob njegovi 20. obletnici ustanovitve. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo oddelka, z znanstvenim svetnikom dr. Srdjanom Novakovićem.

Po Sloveniji Udarec za Medgeneracijski center v Kranju

Drugi poudarki oddaje: - Negotovost v Šaleški dolini se povečuje, sindikat premogovnika napoveduje stopnjevanje dejavnosti - Za goriško poslovno cono Kromberk se zanima Pošta Slovenije - Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je zaobljubila Zeleni zavezi slovenskega turizma - Izšla je monografja o bogati zgodovini gradu Krupa v Beli krajini

Danes do 13:00 Iskanje vzroka za izpad elektrike na Pirenejskem polotoku se nadaljuje.

Oblasti v Španiji in na Portugalskem, kjer so po včerajšnjem obsežnem izpadu električnega omrežja znova dobili dostop do elektrike, nadaljujejo iskanje vzroka. Španski upravljalec električnega omrežja navaja, da prve ocene izključujejo morebitni kibernetski napad. Španski premier Pedro Sanchez je dejal, da so v trenutku ostali brez 15-ih gigavatov moči, kar je po njegovih besedah obsegalo 60 odstotkov takratnih potreb države. Na prizadetih območjh so po večini vnovič odprte šole, po dolgih zamudah spet obratuje javni prevoz, bolnišnice lahko nadaljujejo nemoteno delo. Ostali poudarki oddaje: Kanadski liberalci po zmagi na volitvah napovedujejo konec starih odnosov z ZDA. Kremelj čaka na ukrajinski začetek neposrednih pogajanj za premirje. Po zastrupitvi z vodo v ljubljanskem Maximarketu bolnišnično oskrbo iskalo 7 ljudi.

Aktualna tema Torkov kontakt: Uživate v svojem delu?

Delo je pomemben steber življenja. Zaradi plače, saj brez denarja v današnji družbi ne moremo preživeti. Delovno okolje je pomembno zaradi druženja in ohranjanja socialnih stikov. Z opravljanjem dela osebnostno rastemo in se razvijamo. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Uživate v njem?

Aktualna tema Slovenija ima na področju električne oskrbe sprejete vse preventivne ukrepe po visokih evropskih standardih

Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo. Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava. Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.

Ob osmih Vladimir Topler: Začaran krog iz nadomeščanja bolniških odsotnosti v izgorelost

Bolniške odsotnosti se pri nas iz leta v leto povečujejo. Na dan manjka na delovnih mestih več kot 50 tisoč ljudi, kar skupno pomeni več kot osemnajst milijonov dni na leto. V Sloveniji ni zamejeno trajanje bolniške odsotnosti, prav tako ne prejemanje nadomestila, kar se zdi z delavskega vidika dobro. A velikokrat so dolgotrajne bolniške odsotnosti posledica čakalnih dob v zdravstvu, delo odsotnih pa morajo opraviti njihovi sodelavci. Vse večje obremenitve vodijo v izgorelost in nove bolniške odsotnosti. Najslabše razmere so na Koroškem, Slovenjgraška bolnišnica ni izjema. Tam je od tisoč zaposlenih hkrati odsotnih do 300 ljudi, v poletnih mesecih dopustov pa celo od 400 do 500. Za tokratno epizodo Ob osmih se je razgovoril direkor bolnišnice Vladimir Topler.

Več

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prvi maj

Oddaja pred 1. majem, praznikom dela, prinaša razmislek o tem, kako je ta praznik solidarnosti delavcev vsega sveta skozi zgodovino oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem, kako je s svojim obredjem in simboli v prvih obdobjih praznovanja rušil in v poznejših utrjeval razmerja politične moči ter kako je skozi svoje preobrazbe – od simbola povezanosti z mednarodno skupnostjo industrijskih delavcev, ključne paradigmatske vloge na socialističnem državnem prazničnem koledarju do današnje priložnosti za nekajdnevni oddih – ustvaril pisano paleto snovne in nesnovne dediščine.

Prva vrsta Zhlehtet

Zhlehtet v oddaji predstavlja del suite Faded Worlds. Zhlehtet sestavljajo: pianist Rok Zalokar, pevka in tolkalistka Alja Petric, bobnar Žiga Smrdel, violončelist Kristijan Krajnčan ter saksofonist Lenart De Bock.

Etnofonija Félix Lajko: Gisl

Félix Lajko: Gisl. Vojvodinski madžarski virtuoz na violini in citrah tokrat z glasbo za balet. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/24/felix-lajko-gisl/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Terry Lee Hale v koncertu iz Studia 14 (urednik: Jane Weber)

Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.

Pesem v žepu Zgodbe iz šansonov

V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, »Triptih sestre Felicite« Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapersko skladbo s šansonjersko vsebino »Balast«, Drajnarjuva vampa in šanson »Nočna pesm« ter futuristično-nostalgični »Stari simulator« Žiga Bižala.

Godbe z zgodbo Zmagovalne skladbe festivala Vesela jesen

V Godbah z zgodbo se spominjamo nekdanjega festivala narečne popevke Vesela jesen, ki je bil prvič organiziran aprila leta 1962. Zimzelene uspešnice festivala prepevajo Alfi Nipič, Lidija Kodrič, Braco Koren, Janko Ropret, Alenka Pinterič in drugi.

41 stopinj vročine Pot v mraku

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek Bojan Adamič: V soboto zvečer Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prišla je pomlad

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Etnofonija Meybahar na plovbah od Balatona do Egejskega morja

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

Več

Lahko noč, otroci! Zaljubljeni čriček

Čriček je nesrečno zaljubljen, toda ne obupa … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Polžkov domek

Ljubo doma, kdor ga ima. Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Dolores Turičnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! Pravljica o treh bagrih

Kaj vse se lahko zgodi kadar mami pripoveduje pravljico. Pripoveduje: Nina Ivanič. Glasbena spremljava: Blaž Celarec, Marko Gregorič in Adi Jakša. Napisala: Maja Jelinčič Balažic. 3. nagrada natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Premierna izvedba – v živo iz studia 14 Radia Slovenija 2012.

RIO radijska igra za otroke Smiljan Rozman: Čarobni pisalni strojček

Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda če dobro premislimo, potem ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsakem koraku lahko polepšal tudi današnje življenje. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Igrajo: Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963.

Lahko noč, otroci! Srečna družina

Majhen polžek je zrastel v velikega polžka … Pripovedujejo: Janez Hočevar, Ljerka Belak, Dare Valič, Polona Juh, Nina Valič, Saša Mihelčič. Režija: Irena Glonar. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo! Mladi z OŠ Ledina in njihova najljubša čtiva

V tokratni Hudo so prišli učenci in učenke z ljubljanske OŠ Ledina. Vsi so navdušeni bralci, s seboj pa so prinesli tudi svoja najljubša čtiva, iz njih so brali odlomke, vi pa boste tako lahko dobili kakšno bralsko idejo za prvomajske praznike oziroma počitnice. Z voditeljico oddaje Liano Buršič so se o svetovih, ki se razpirajo z branjem, pa bralskih navadah in simpatičnih prigodah ob izposoji knjig pogovarjali sedmo in osmošolci Maks Wechtersbach, Hana Roza Horjak, Lara Zorko, Ema Sterle Režen ter učiteljica slovenskega jezika Neža Bohinc in šolska knjižničarka Tina Mlakar Grandošek.

Huda muska Nu metal, kratko poglavje v težkometalni glasbi

Do konca devetdesetih let je na lestvicah alternativne glasbe prevladoval grunge, v začetku novega milenija pa je njegovo vlogo prevzela glasbena zvrst imenovana nu metal, ki je v svojem bistvu združevala prvine hip hopa, metala hkrati pa ohranila kritično držo in je nagovarjala generacije nezadovoljne mladine.

Kulturomat Aprilski Knjigomat

V tokratnem Knjigomatu bodo v ospredju predvsem slikanice. Lotili se bomo detektivskih podvigov, kuharskih vragolij, naslovili tematiko medvrstniškega nasilja in se znova opomnili, da je treba gledati s srcem, saj je bistvo očem nevidno. Na knjižnih policah vas že čakajo novosti iz založb Morfem, KUD sodobnost International in VigeVage knjige. Več o njih pa v Knjigomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan. Bere Špela Šebenik.

UI faktor Pametna uporaba zelo pametnih orodij

Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Radijski ringaraja Vstopamo v prvomajske počitnice!

Večina od vas se je današnje sobote zagotovo veselila, saj z njo vstopate v počitniške dni. Kakšni so vaši načrti – boste dooolgo spali in lenarili? Ali boste izkoristili dni za različne aktivnosti, igro, vožnjo s skiroji in kolesi? Med temi počitnicami bo morda imel kdo od vas tudi rojstni dan – tisti posebni dan v letu, ko vsako leto na torti upihnemo eno svečko več. In kakšna so najboljša presenečenja? Tudi o tem bomo govorili v oddaji Radijski ringaraja, v kateri ste vabljeni, da nas pokličete na 01 475 22 22.

Lahko noč, otroci! O zvitem krojačku

Takšnih jabolk danes več ni, le v stari pravljici ga lahko najdete … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Slovenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Več

Naše poti Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana

Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.

Sotočja Za ideje o svobodi in miru se je treba vedno boriti

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo.

Sami naši Tehnosocializem, literarni medprostori in pomladni okusi Balkana

V oddaji Sami naši na Prvem razmišljamo o svetu, v katerem delo ni več breme in v katerem tehnologija služi dobremu življenju za vse. Zamisli o tehnosocializmu odpirajo prostor za domišljijo, pa tudi za kritiko sodobnega sveta. Oglasimo se tudi iz Cankarjevega doma, kjer so se Adriana Kuči, Alena Begić, Snježana Vračar Mihelač in Selma Skenderović pogovarjale o večjezičnosti, nevidnosti in literarni pripadnosti. Za konec pa – pogled v pomladne navade: koprive in regrat, dve rastlini, dve tradiciji – in številni okusi, ki razkrivajo, kako nas hrana povezuje z dediščino.

Naše poti Naše poti - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015

S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.

Sotočja Koroška poje 2025 - Življenja ples

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Učitelji slovenskega jezika in kulture iz tujine na strokovnem srečanju v Sloveniji

Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.

Sami naši Prevajalec Darko Spasov, zapuščina Ota Reisingerja in spomin na Filipa Davida

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z makedonskim prevajalcem Darkom Spasovim, ki z veseljem prevaja sodobno slovensko književnost in razmišlja o prostoru med jeziki. Obiskali smo tudi Hišo karikature Ota Reisingerja v Zagrebu in spregovorili o umetniku, ki je s humorjem in kritično ostrino zabeležil duh časa. Za konec pa prispevek o pisatelju, scenaristu in javnem intelektualcu Filipu Davidu – njegovih besedah, načelih in pogumu, ki so zaznamovali srbski kulturni prostor in širše.

Naše poti Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja

Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.

Sotočja 'Demokracija je bogastvo, ki ga je treba spoštovati in negovati'

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.

Slovencem po svetu V romunski prestolnici Bukarešti je že vrsto let mogoče slišati tudi slovenski jezik

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Sami naši Spomin na Josipa Ostija, literatura Filipa Grujića in zdrava kuhinja Dušanke Đurić

V oddaji Sami naši na Prvem govorimo o pesniku, prevajalcu in kulturnem povezovalcu Josipu Ostiju, ki je zaznamoval tako bosansko kot slovensko literaturo. Predstavljamo srbskega pisatelja Filipa Grujića, ki razmišlja o tišini kot delu ustvarjalnega procesa. Za konec pa še o zdravih postnih jedeh z Dušanko Đurić, avtorico kuharske knjige, ki išče navdih v tradiciji in domačih sestavinah.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra Tjaša Mislej – Prva beseda je mama – 4 – Ksenija

Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom. Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok. Režija: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Tehnični asistent: Miha Oblak Ksenija – Vesna Jevnikar Igor – Branko Završan Tina – Tina Resman Lasan Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.

Literarni večer Hans Christian Andersen - ob 220. obletnici rojstva

Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom. Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih, interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje pa Marko Golja. Oddaja je nastala leta 2005.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prvi maj

Oddaja pred 1. majem, praznikom dela, prinaša razmislek o tem, kako je ta praznik solidarnosti delavcev vsega sveta skozi zgodovino oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem, kako je s svojim obredjem in simboli v prvih obdobjih praznovanja rušil in v poznejših utrjeval razmerja politične moči ter kako je skozi svoje preobrazbe – od simbola povezanosti z mednarodno skupnostjo industrijskih delavcev, ključne paradigmatske vloge na socialističnem državnem prazničnem koledarju do današnje priložnosti za nekajdnevni oddih – ustvaril pisano paleto snovne in nesnovne dediščine.

Lahko noč, otroci! Zaljubljeni čriček

Čriček je nesrečno zaljubljen, toda ne obupa … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Radijski dnevnik Sprememb glede kršitev človekovih pravic v Sloveniji ni ali pa so minimalne, ugotavlja Amnesty International

V Sloveniji glede kršitev človekovih pravic ni sprememb ali pa so te minimalne, v najnovejšem poročilu ugotavlja Amnesty International. Med drugim omenjajo področje zdravstva - 140 tisoč ljudi ostaja brez osebnega zdravnika, več kot 230 tisoč žensk brez ginekologa. V ospredju poročila so sicer nova ameriška administracija in glavna vojna žarišča po svetu. Drugi poudarki oddaje: - Na kršitev pravic delavcev opozorili na čezmejnem srečanju slovenskih in italijanskih sindikatov. - Španija po umiritvi razmer sprožila sodno preiskavo električnega mrka. - Bela hiša napoveduje omilitve avtomobilskih carin.

Studio ob 17.00 Če Slovenijo preplavi fentanil, smo pripravljeni, da preprečimo najhuje

V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Aktualna tema Iskrive karte: Srčev kralj France Prešeren, joker Hinko Smrekar

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

Dogodki in odmevi Pirenejski polotok znova z elektriko, slovensko omrežje med mrkom delovalo neovirano.

V Španiji in na Portugalskem se po električnem mrku, ki je včeraj zajel ves najzahodnejši evropski polotok, razmere danes normalizirajo. Električno energijo so do jutra dobili že skoraj vsi prebivalci, železniški promet je znova vzpostavljen, neodgovorjena pa so še vprašanja o vzrokih za izpad. Po prvih ugotovitvah naj ne bi šlo za kibernetski napad. V oddaji tudi: - Amnesty International: Trump v prvih 100 dneh mandata pokazal popoln prezir do človekovih pravic. - V javni obravnavi novela zakona o trgu dela, ki med drugim izboljšuje socialno varnost brezposelnih. - Nekateri izmed več kot 500 zastrupljenih z vodo v Maximarketu se še vedno zdravijo.