Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Ob osmih Marko Gorjak: Bojimo se, da bo kriza močnejša kot leta 2008

Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?

Studio ob 17.00 Še mesec dni do slavnostne otvoritve EPK 2025

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Intervju - Radio Peter Skoberne: "Podobno kot NUK in Narodna galerija je TNP tisto, kar nas predstavlja na področju narave."

Po 100 letih od prvega zavarovanja je danes naš edini nacionalni park v naši zavesti že prerasel v svojevrstno nacionalno institucijo, pravi dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celo karierno pot, kratko obdobje tudi kot vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda TNP in je brez dvoma eden največjih poznavalcev zgodovine našega edinega nacionalnega parka, ki je preteklo leto dopolnil častitljivih 100 let. Močno je bil vpet tudi v praznovanje, ki smo mu, z vrsto dogodkov in prireditev, namenili kar vse jubilejno leto 2024. »Varstvo je obstoj« je bil slogan praznovanja in to je zaveza tudi za naslednjih 100 let.

Aktualna tema Ni jasno, kako bi se lahko Nemčija uprla vplivu Muska in drugih korporacij na kampanjo

V Nemčiji poteka volilna kampanja, v kateri se šest parlamentarnih strank bojuje za glasove volilk in volilcev. Kampanja je zelo zanimiva, saj je videti, da bodo volilci malo premešali karte. Seveda jo od blizu spremlja tudi Maja Derčar, naša dopisnica v Berlinu. Z njo se je pogovarjala Cirila Štuber.

Prvi na obisku Pršut začne zoreti takrat, ko se zakolje prašiča

Tam, kjer se rdeča kraška zemlja stika z modrim nebom, burja piše zgodbe, ki jih lahko okušamo. Govorimo o kraškem pršutu, ki ima v slovenski gastronomiji prav posebno mesto. Začetek zgodbe o tej mesnini je preprost: svinjsko stegno in morska sol. A pravo gastronomsko čarovnijo omogočajo skrbno načrtovani tehnološki koraki. Soljenje, kjer se preverja vsaka plast mesa, sušenje, ki ga spremlja burja s svojo nepredvidljivo močjo, in dolgotrajno zorenje, kjer se encimi prebujajo kot umetniki, ki slikajo edinstven okus. Pršut ni le jed – je zgodba, ujeta v vsakem grižljaju. V Šepuljah smo pokukali za zidove pršutarne, kjer se s prepletom znanosti in stoletne modrosti rojeva kraški pršut.

Jutro na Prvem

Radiosfera Sonja Lokar o merjenju enakosti spolov: Česar nismo prešteli, to ne šteje

Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.

Možgani na dlani O možganih v krizi s prof. dr. Danielom Shapirom

Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.

Svetovalni servis Je savna za vsakogar?

Vas ob hladnih zimskih večerih mika, da bi se pogreli v savni? Drži, da ta naše telo dobro pregreje, razstrupi in tudi okrepi, a vseeno je dobro vedeti, kdo v savno vendarle ne bi smel, pa tudi, kako se savnanja pravilno lotiti. Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne medicine in rehabilitacije ter mednarodna velnes svetovalka, bo v sredinem Svetovalnem servisu po deveti odgovarjala na vaša vprašanja o pozitivnih in negativnih učinkih savne, različnih vrstah savn in pripravi nanje. Vprašanja so dobrodošla na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Pod pokrovko Čokolada z ocvirki, bučnim oljem in s ptujskim »lükom«

Tokratna epizoda oddaje Pod pokrovko bo še posebej navdušila sladkosnede in tiste bolj drzne. Ste že poskusili čokolado s čebulo, z bučnim oljem ali celo ocvirki? Pralineji z drzno kombinacijo okusov nastajajo tudi na Ptuju, kjer vedno nove okuse in kombinacije išče Matevž Božič. Delo v restavraciji z Michelinovo zvezdico je pred leti zamenjal za vodenje lastne čokoladnice. Tam ga je obiskala Kaja Čelan, besedilo je prebrala Špela Šebenik.

Svetovalni servis Kam z božično zvezdo ali posajenim prazničnim drevescem?

Januar sicer res ni mesec, ko bi bila aktivnost vrtnarjenja visoka, a tudi v hladnejšem delu leta je treba poskrbeti, da rastline uspešno prezimijo. Kdaj se je najbolje ukvarjati s potaknjenci in kam z božično zvezdo ali posajenim prazničnim drevescem? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Drugi pogled Geraldo Ramirez, Kuba

V prvem Drugem pogledu leta 2025 se odpravljamo v toplejše kraje, in sicer na Kubo. Geraldo Ramirez se je preselil s Kube v Slovenijo pred 16 leti. Za svoj dom si je takrat izbral Kras, natančneje, Sežano. Kaj ali bolje rečeno, kdo ga je pripeljal s sončnega Karibskega otoka na kraško burjo, izveste v tokratnem Drugem pogledu.

Torkov kviz Globalna genska banka rastlinskih semen na Svalbardu

Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah. V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstva organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.

Prvaki tedna Patrik Greblo: Nimam obstanka pri enoznačnem delu, stvari počnem intenzivno, potem potrebujem spremembo

Odraščal je ob slovenskem morju, v slovenski Istri, v okolju, ki mu je dalo odprt mediteranski značaj in ga obdarilo z nalezljivim smehom. Odraščanje v obrtniški družini ga je naučilo delavnosti, marljivosti in vztrajnosti. V ZDA je uspešno zaključil študij aranžiranja in kompozicije. Zase pravi, da je atipičen dirigent. Je avtor in soavtor več kot 400 skladb. Kvantitativno opredeljevanje njegovega opusa je sicer tvegano početje, saj so tudi najbolj dosledni statistiki po navadi v zaostanku. Glasbenemu talentu se je na karierni poti kmalu pridružil tudi smisel za vodenje in upravljanje. Tako smo ga spoznali na odgovornih in izpostavljenih položajih. Bil je direktor Avditorija Portorož, programski vodja založbe Helidon, vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija, in za kratek čas tudi direktor Tv Slovenija. Če bi ga radi zvabili na potovanje, mu morate ponuditi kakšno bolj oddaljeno deželo, na primer Novo Zelandijo. Če ga povabite na nedeljski piknik, ne boste dobili samo izvrstne glasbene kulise, ampak tudi odličnega žar mojstra. Gost prve epizode Prvakov tedna v letu 2025 je mojster Patrik Greblo.

Klicna koda Amerika štiri leta po tem

V ZDA se dobro spominjajo dogodkov izpred natanko štirih let, namreč vdora privržencev Donalda Trumpa v poslopje zveznega kongresa. Ampak razlage tega dogodka si še zmeraj diametralno nasprotujejo. Ali se Ameriki – in svetu – obeta repriza 6. januarja 2021 ali so tokrat razmere drugačne? Zakaj prav 6. januar? Gre za natančno določen dan v ameriškem volilnem koledarju. Veliko prahu je dvignila tudi Bidnova izbira ljudi, ki jim je podelil najvišje civilno priznanje – medaljo za svobodo.

7. stran Robert Galbraith: Srce, temno kot črnilo

Šesta kriminalka iz detektivske serije o Cormoranu Striku, ki jo pod psevdonimom že 12 let piše slovita avtorica Harryja Potterja, J. K. Rowling

naPOTki Park Škocjanske jame

V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Kvantni računalniki in ostali obeti druge kvantne revolucije

50 min

Formula za srečo - znanstveni pristop

49 min

Gospodarski in politični interesi v ozadju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči

49 min

Rojevanje otrok je človekova pravica. To je tudi seksualna avtonomija.

42 min

Ali smo spregledali vrednost mladih?

49 min

Hišna žival ne sme biti darilo

45 min

Informativne vsebine

Ob osmih Marko Gorjak: Bojimo se, da bo kriza močnejša kot leta 2008

Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?

Jutranja kronika Ministrstvo za okolje in Eles bosta predstavila predloge sprememb obračunavanja omrežine

Ministrstvo za okolje in Eles bosta predstavila predloge sprememb obračunavanja omrežine. Eles predlaga uvedbo treh časovnih blokov namesto petih in odpravo razlikovanja med višjo in nižjo sezono. Sklepe bi lahko sprejela tudi vlada. Drugi poudarki oddaje: - Zasedenost zaporov več kot 130-odstotna, vlada bo podaljšala odlok o prekinitvi prestajanja kazni - Ognjeni pekel v Los Angelesu - razmere vse hujše, požarov je šest, smrtnih žrtev najmanj pet - Tamara Zidanšek se je uvrstila na glavni turnir odprtega teniškega prvenstva Avstralije.

Jutranja kronika Poziv vlade Agenciji za okolje za spremembo sistema omrežnin je strokovno utemeljen

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo trdijo, da je bil vladni poziv Agenciji za energijo k spremembi metodologije zaračunavanja omrežnin utemeljen strokovno, in ne politično. Ministrstvo ob tem izpostavlja predvsem negativen vpliv trenutnega sistema na zeleni prehod in poslovne odjemalce. V oddaji tudi o tem: - Slovenski zapori kljub ukrepom ostajajo prezasedeni. - Moldavija po premog v Ukrajino, Slovaška po plin v Rusijo. - Slovenjgraški mostovi s prestrmimi klančinami bodo epilog dobili na sodišču.

Zrcalo dneva Nova helikopterja bosta namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, zagotavlja policija

Nova helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, bosta namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, zagotavlja policija. Kot je po očitkih, da ju bodo uporabljali tudi za druge policijske naloge poudaril vodja letalske policijske enote Dejan Kink, ima policija za izvajanje svojih nalog dovolj helikopterjev. Med drugim je pojasnil, da je znesek slabih 50 milijonov evrov znesek celotnega projekta, ne le javnega naročila. Zavrnil je tudi navedbe, da dajejo prednost enemu ponudniku.

Radijski dnevnik Policija: Nova helikopterja bosta namenjena le nujni medicinski pomoči

V letalski policijski enoti so zavrnili očitke, povezane z nakupom dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot zagotavljajo, bosta helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, namenjena le nujni medicinski pomoči. Z njima ne bodo izvajali policijskih nalog, saj imajo policijskih helikopterjev za ta namen dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Eles predlaga enotne tarife obračunavanje omrežnine vse leto in zmanjšanje števila časovnih blokov. - Evropski voditelji obsodili Trumpove izjave o spremembah meja. - Avstrijska ljudska stranka na koalicijska pogajanja s svobodnjaki.

Studio ob 17.00 Še mesec dni do slavnostne otvoritve EPK 2025

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Dogodki in odmevi Lanski december z najnižjo decembrsko brezposlenostjo v zgodovini države

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila decembra najmanjša v zgodovini samostojne države na ta mesec. Nizke številke so zaznamovale vse leto, najmanj brezposelnih je bilo junija, je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škrbinc, in dodala, da so nekajkrat zabeležili celo milijono delovno aktivnih prebivalcev. Druge teme: - Nova helikopterja bosta namenjena izključno nalogam nujne medicinske pomoči, je danes zagotovila letalska enota policije, ki bo opravljala prevoze. Njen vodja Dejan Kink je dejal, da helikopterja ne bosta uporabljena za izvajanje policijskih nalog, saj da ima letalska policijska enota dovolj helikopterjev za ta namen. - Priključitev Kanade, vrnitev Panamskega prekopa in nakup Grenlandije ... To je le nekaj namer Donalda Trumpa, ki so sinoči razburile mednarodno skupnost in začrtale nevarno ozemeljsko retoriko. - Italijanska policija bo začela prepoznavanje več kot tisoč udeležencev shoda neofašistov v Rimu, na katerem so večkrat pozdravili z iztegnjeno desnico. Ta pozdrav je v Italiji sicer kazniv samo, če ogroža javni red ali pomeni poskus obujanja fašistične stranke.

Aktualna tema Ni jasno, kako bi se lahko Nemčija uprla vplivu Muska in drugih korporacij na kampanjo

V Nemčiji poteka volilna kampanja, v kateri se šest parlamentarnih strank bojuje za glasove volilk in volilcev. Kampanja je zelo zanimiva, saj je videti, da bodo volilci malo premešali karte. Seveda jo od blizu spremlja tudi Maja Derčar, naša dopisnica v Berlinu. Z njo se je pogovarjala Cirila Štuber.

Po Sloveniji V Trebnjem pozitivne izkušnje pri izvajanju NMP preko dispečerske službe

Med poudarki oddaje še: - Kobariški svetniki ponovno obstruirali sejo, kar štirikrat so imeli na klopeh predlog proračun v prvem branju - V Radovljici je proračun že pod streho in kar nekaj naložb prinaša tudi v obnovo kulturne dedišiščine - Tudi v občini Sveti Jurij v Slovenskih Goricah je proračun sprejet, trudijo se za prizidek k vrtcu - V Parku vojaške zgodovine v Pivki bi zbirko radi še širili, a jim zmanjkuje prostora - Ptujski radioamaterji zaznamujejo 70 let delovanja

Danes do 13:00 Lani rekordno nizka brezposelnost

Konec decembra lani je bilo v Sloveniji registriranih 47 tisoč 38 brezposelnih, kar je tri odstotke več kot novembra in 2,7 odstotka manj kot decembra 2023. Gre za najmanjše število brezposelnih v obdobju od leta 1990 v decembru, za katerega je sicer značilen sezonski porast števila prijavljenih iskalcev zaposlitve. Drugi poudarki oddaje: - Trump napoveduje agresivno zunanjo politiko ZDA. - Naloge avstrijskega kanclerja bo začasno opravljal Alexander Schallenberg. - V ajdovskem Parku znanja ob visokotehnoloških podjetjih tudi javne vsebine

Aktualna tema Spor med vlado in agencijo brez epiloga, omrežnine za zdaj enake

Od oktobra velja nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Večina uporabnikov bo na letni ravni plačala manj, večji porabniki in tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, pa več. Vlada je na podlagi pritožb agencijo za energijo pozvala, naj uvede vse potrebno za vrnitev na stari sistem, a agencija vztraja pri svojem in je o potezah vlade obvestila tudi Evropsko komisijo. Obstoječa metodologija torej ostaja, stopa pa z novim letom v veljavo nekaj manjših popravkov, ki so aktualni za podjetja.

Podkasti

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Evolucija užitka »Mi se nismo tok sekiral, k smo bli v puberteti«

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Umetnost možnega Na političnih frontah nekaj novega – Jure Trampuš (Mladina) Rok Čakš (Drugi svet)

V že 88. epizodi se sprehodimo po političnih frontah - od leve do skrajno desne. Politično prizorišče je ta hip veliko bojišče vseh proti vseh, najbolj ostri pa so spopadi na istem polu. Govorimo o konfliktnem razmerju med predsednico Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o frontah v koaliciji in celo znotraj najmanjše koalicijske stranke Levice: najin gost, novinar Mladine Jure Trampuš razloži genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi Logarjeve stranke v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe SDS. Seveda govorimo tudi o Golobovem zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in analiziramo vzroke za serijo frontalnih spopadov med uradom predsednice in premierjevim kabinetom. Vzrokov je več in – se strinjamo – in niso vsi politični …

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Evolucija užitka "D best mi je, da se lahko pogovarjava o seksu"

Pogovori o seksu so podčrtani z ranljivostjo, zato so najtežji.

Iz glasbenega uredništva

Godbe z zgodbo Funk uspešnice

V Godbah z zgodbo ritmična plesna glasba, ki se je razvila v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja in je mešanica soula, jazza in rhythm & bluesa. Funk bazira na močnem ritmu in poudarjeni električni bas kitari ter pihalni sekciji. Čeprav se je funk glasba razvila v 60. letih, pa se je največ izvajalcev pojavilo v 70. letih. In ko je v drugi polovici 70. nastal disco, je celotna struktura disco glasbe temeljila na elementih funka, ki je še vedno tesno povezan z modernimi plesnimi ritmi. Poslušamo Funkadelic, Jamesa Browna, Princa, Stevieja Wonderja, zasedbo Sly and the Family Stone, pa Commodores, Kool and the gang, Wild Cherry ter Bruna Marsa z Markom Ronsonom.

41 stopinj vročine Polnočna pot

V oddaji poslušamo skladbe: William Christopher Handy/Jože Privšek: Saint Louis Blues - solisti Ati Soss (klarinet), Petar Ugrin (trobenta), Silvester Stingl (klavir) Wayne Shorter/Milko Lazar: Crianças - solist Silvo Stingl (klavir) Emil Spruk: Without Return - solist Milko Lazar (saksofon) Jože Privšek: Polnočna pot - solist David Jarh (krilovka)

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zgodovina koledovanja na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje v Šoštanju (ponovitev)

Tokratna oddaja osvetljuje tradicijo koledovanj na Kamniškem in trikraljevsko koledovanje na Šoštanjskem. Leta 2019 so članice in člani Komornega zbora Šutna z zborovodkinjo Matejo Kališnik pripravili pomenljiv večer v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Na pobudo Franceta Klobčarja in ob strokovnem besedilu etnologinje in višje znanstvene sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Marije Klobčar so obudili preplet preteklega pesemskega koledniškega izročila na Kamniškem. Pridružili pa smo se tudi trikraljevskemu obhodu kolednikov iz Šoštanja. Matej, Nejc in Joži, oziroma Gašper, Miha in Boltežar pravijo: »Ni lepšega doživetja v glasbi, kot je žar v očeh ljudi, ki prejmejo pesemsko voščilo.«

Prva vrsta Zookeepers

V oddaji gostuje zasedba Zookeepers, ki jo vodi kitarist Gašper Kržmanc. Zasedbo sestavljajo še: pianist Aleš Ogrin, basist Klemen Krajc ter bobnar Miha Recelj.

Etnofonija Sprehod skozi leto 2024 – 2. del

Sprehod skozi leto 2024 – 2. del. Od Aynur do The Hu. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/01/02/sprehod-skozi-leto-2024-2-del/.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 5. 1. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 5. 1. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske

Tradicionalni koncert Orkestra Slovenske vojske vam bo z izbranim programom, ki se pretežno opira na dunajsko pozno romantiko, polepšal prvo soboto tega leta. Pod vodstvom mag. Mitje Dragoliča bodo z gosti, Triom Vivere, potovali po glasbenem vesolju vse do danes.

Pesem v žepu Mladi šanson v letu 2024

Po Festivalu slovenskega šansona leta 2023 je ta zvrst pri nas dobila svež zagon, spoznali smo precej mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki danes oblikujejo podobo slovenskega šansona. V prvi letošnji Pesmi v žepu tako izpostavljamo štiri šansonjerske albume z letnico 2024: »Carmina Humana« Primoža Vidoviča, »Besede ne ubogajo več« Andrejke Možina z zasedbo Violoncelli Itineranti, »Gozd not« zasedbe Nakána, ki jo vodi Ana Mezgec, ter »Ljubožerci«, pod katerega se podpisujeta Tomaž Hostnik in Matija Krečič oziroma Hostnik pa Krečič.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Srečno 2025!

Poslovili smo se od starega, ki naj gre čim prej v pozabo, in nazdravljamo in pozdravljamo novega, ki naj bo nepozaben. Zato naj igra muzika! Vsaka s svojimi željami. Prvi četrtki v mesecih so namenjeni obujanju spominov na stare dobre čase z ansambli, ki so vidneje zaznamovali – in nekateri jo še – našo narodno-zabavno glasbo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

Začetek novega leta je čas, da se še enkrat ozremo nazaj in potegnemo črto pod starim letom. V Godbah z zgodbo se spominjamo nekaterih dogodkov, ki so zaznamovali slovensko glasbeno sceno. Poslušamo Raiven, Nino Pušlar, Joker Out, Žana Vidca, Masayah, Ota Pestnerja, Alfija Nipiča, Zorana Crnkoviča in Eldo Viler.

Za otroke in mlade

Gymnasium Slovenski dijaki ekipno najboljši Evropejci na mednarodni naravoslovni olimpijadi

2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).

Lahko noč, otroci! Kralj, deček in smeh

Deček je razveseljeval kralja, tako da se je v deželo Tižule Mižule povrnil smeh. Pripoveduje: Janez Škof. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija1992.

Lahko noč, otroci! Pripovedki o istem oblačku

... ki meni, da je videti kot smetana na sladoledu … Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisala: Marija Demšar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Ošpica Cilka

Tudi ošpice so zelo radovedne. Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1980.

Lahko noč, otroci! Miška si skuje srečo

Skuje si jo pri kovaču. In verjame vanjo, čeprav se ji dogodi cel kup nevšečnosti! Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

RIO radijska igra za otroke Vinko Möderndorfer: Pojoči prstki

Zgodba pripoveduje o deklici Gaji, ki hodi v prvi razred in se mora učiti pisati, vendar pri pouku namesto črk raje riše slona. Gajina mama pa je precej stroga, zato sledijo sankcije: Gaja v petek ne sme v živalski vrt, temveč se mora učiti male in velike črke. Pri roki oziroma na njeni roki pa se znajdejo prstki, ki Gaji priskočijo na pomoč: znajo se namreč pogovarjati, peti in tudi poprijeti za pisalo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Avtor glasbe – korepetitor: Borut Lesjak Gaja – Tina Horvat Mama – Jožica Avbelj Oče – Kristijan Muck Glavni prstek – Dare Valič Prvi prstek – Niko Goršič Drugi prstek – Zvone Hribar Tretji prstek – Janez Hočevar - Rifle Četrti prstek – Gojmir Lešnjak - Gojc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990.

Lahko noč, otroci! Srečno, srečno, srečno

Mala Katarina najde srečo v maminem naročju. Pripoveduje: Jože Zupan. Napisala: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Hudo! Namizne in družabne igre

Igranje družabnih in namiznih iger je popoln čas, da se povežemo tako z družino kot s prijatelji. Mladi s podružnične osnovne šole Lavrica to zelo dobro vedo, saj del svojega prostega časa z veseljem namenjajo tovrstnemu druženju. V oddaji Hudo! smo izvedeli, katere igre najraje igrajo mladi, s kom jih najraje igrajo in ali je med igro navzoča tudi tekmovalnost. Vam poslušalcem pa smo v oddaji predlagali marsikatero družabno igro, da jo še sami preizkusite in si z njo polepšate zimske dni.

Kulturomat Glasbenik, dirigent in skladatelj Vitan Potočnik

Mladi ste aktivni na mnogih področjih, tudi na glasbenem. A če smo v Kulturomatu gostili številne pevke, pevce in glasbene skupine ter mlade, ki igrajo različna glasbila, bomo danes spoznali osnovnošolca, ki ne le igra več inštrumentov, temveč se je preizkusil tudi v vlogi dirigenta in skladatelja. To je učenec OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica Vitan Potočnik.

Hudo športni Tenisačica Eva Erkič

Spoznali bomo zgovorno mlado tenisačico iz Celja. Eva Erkič je sicer preizkusila tudi kakšen drug šport, a tenis ji je, tudi ker je individualen šport, najbolj pri srcu.

Zakajček Katera je najmanjša žival na svetu?

Otroci, imate radi živali? Ste kdaj razmišljali o tem, katera je najmanjša žival na svetu? O najmanjših živalih so tokrat razmišljali tretješolci z ljubljanske Osnovne šole Šiška in strokovnjakinja iz ZOO Ljubljana, Irena Furlan.

Naše skupnosti

Sami naši Migracije na balkanski poti, nagrada Igorja Zabela in literarni večer z Ivanom Maksić

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".

Naše poti Skladba leta 2024 Naših poti je ...

Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

Slovencem po svetu Pregled dela Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS v minulem letu in pogled naprej

V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Naše poti Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008

Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.

Sotočja Od Trsta prek Triglava do Borovelj

Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh.

Slovencem po svetu Portret: Jure Vrhunc, Jaguar Land Rover (JLR)

Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.

Sami naši Knjiga Sirađa Duhana »Pomirenje svetova«, koncert Soul Sevdah Uroša Jezdića in solist gledališča Komedija iz Zagreba Ervin Baučić

V oddaji Sami naši o praznovanju dneva Bosne v organizaciji Bosanskega akademskega društva, kjer so predstavili knjigo Sirađa Duhana, »Pomirenje svetova«. Obiskali smo koncert Soul Sevdah Uroša Jezdića, glasbenika in virtuoza na harmoniki. Govorili smo tudi z Ervinom Baučićem, opernim tenoristom in solistom gledališča Komedija iz Zagreba.

Naše poti Po poti romske glasbe od Francije do Romunije

Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.

Sotočja 'Če potrkaš na vrata, se ta odprejo'

Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite!

Sami naši Protesti v Srbiji in na Hrvaškem, Denis Brnčič o začetkih težkega metala na Slovenskem

Nocoj začenjamo v Srbiji, kjer po tragični nesreči na železniški postaji v Novem Sadu protesti ne pojenjajo. Študentom, ki so blokirali fakultete v več mestih, so se pridružili dijaki, učitelji, umetniki in druge skupine. Zahtevajo odgovornost za nesrečo ter zaščito. Nadaljujemo z zgodbo Denisa Brnčiča, avtorja dokumentarnega filma Železne stopinje, ki raziskuje začetke težkega metala na Slovenskem. Film je navdihnil tudi knjigo, ki prinaša dragocen vpogled v zgodovino te glasbene subkulture. Oddaja se bo končala na Hrvaškem, kjer zaposleni v izobraževanju in znanosti protestirajo proti novemu sistemu plač in ocenjevanja. Poudarjajo, da reforme ne zagotavljajo enakopravnega vrednotenja dela in uvajajo nejasna merila, ki lahko ogrozijo njihova delovna mesta.

Naše poti Kam je letos steklo nekaj več kot 20 milijonov za Rome?

V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

447 epizod

To še zlijemo in gremo

50 min

Kdor poje, je vedno v dvoje

50 min

Kdor ima Ornk Franca, ne potrebuje Only Fansa

51 min

Franca jih štanca, Miklavž je pa gravž

51 min

Kdor molči, R-ja ne izgovori

51 min

Končana je budnica, začenja se ludnica

51 min

Najnovejše

Radiosfera Sonja Lokar o merjenju enakosti spolov: Česar nismo prešteli, to ne šteje

Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Ob osmih Marko Gorjak: Bojimo se, da bo kriza močnejša kot leta 2008

Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?

Možgani na dlani O možganih v krizi s prof. dr. Danielom Shapirom

Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljubljani vodil dvodnevno izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi predsednica društva, dr. Špela Hvalec.

Jutranja kronika Ministrstvo za okolje in Eles bosta predstavila predloge sprememb obračunavanja omrežine

Ministrstvo za okolje in Eles bosta predstavila predloge sprememb obračunavanja omrežine. Eles predlaga uvedbo treh časovnih blokov namesto petih in odpravo razlikovanja med višjo in nižjo sezono. Sklepe bi lahko sprejela tudi vlada. Drugi poudarki oddaje: - Zasedenost zaporov več kot 130-odstotna, vlada bo podaljšala odlok o prekinitvi prestajanja kazni - Ognjeni pekel v Los Angelesu - razmere vse hujše, požarov je šest, smrtnih žrtev najmanj pet - Tamara Zidanšek se je uvrstila na glavni turnir odprtega teniškega prvenstva Avstralije.

Duhovna misel Daniel Brkič: Razpetost med zlom in dobrim

Spoštovani, nemški pesnik Friedrich Schiller je leta 1785 napisal Odo radosti, ki jo je Ludvig van Beethoven uglasbil v 9. simfoniji in je leta 1985 postala uradna himna Evropske unije. Schiller jo je končal, prevedeno v slovenski jezik, takole: »Naj objamem vse te milijone! Naj poljubim krasen Božji svet! Bratje, čez nebo razpet, Bog, ljubeči Oče, nikdar ne zatone!« Današnji razvajenci težko poljubljamo trpeči Božji svet. Raje zatrjujemo, da v nebesih ne prebiva ljubeči Bog, sicer bi mu ob grozodejstvih počilo srce. Kaj če ima glede zla v svetu morda ateizem prav, ali pa ima prav sodobni ameriški filozof Peter John Kreeft (r. 1937), ki pronicljivo razčlenjuje, da nasprotje teizmu, priznavanju Boga, ni ateizem, ampak idolatrija, naše malikovanje. V bistvu ateizem zanj ne obstaja, kvečjemu antiteizem. To me rešuje iz zadrege, ko se od mene kot teologa pričakuje rešitev uganke, misleč, da mi je Bog poveril vodenje Božjega ministrstva za notranje zadeve. A tako popolnega človeka, ki bi znal na to odgovoriti, ni. Samo en človek je bil popoln, a smo ga ubili, ko smo ga razpeli na križ, in žal spregledali odgovor na vprašanje o trpljenju. Meni ljub brezbožni filozof Friedrich Nietzsche, gnan od želje po zanikanju Boga, je v bolečini brezizhodnosti napisal: »V resnici je bil samo en kristjan, pa še ta je umrl na križu!« Ravno v trpljenju smrti Božjega Sina je skrit odgovor, da ni ničesar tako slabega, da ne bi moglo vsebovati večjega dobrega; torej odrešenja človeštva. Kristus je dokončna Božja Beseda, Božji odgovor. Dotlej so bile vse besede prerokov, gurujev in filozofov le odmevi te Besede. A kljub temu raje sklenemo z Nietzschejevo parolo: »Bog je moral umreti, kajti človek ne prenese, da živi taka priča!« Ker verodostojno pričo glede smisla trpljenja odklanjamo, se sprašujem, katera prismuknjena Sneguljčica še tvega ugrizniti v jabolko hudobne mačehe, čarovnice, če ne obstaja princ, ki bi jo obudil s poljubom. Grozeče nevarno je, če nad nami res nihče ne obstaja in smo zapuščene, izgubljene sirote, ki ne najdejo poti do očetovega doma. Moj favorit Nietzsche bi znova pritrdil, kot je zapisal: »Že skoraj dve tisočletji je minilo in ni niti enega novega boga, a možnih je še toliko bogov.« Iluzorni bogovi so možni zato, ker kdor želi delati zlo, vedno najde upravičljiv razlog za to. Zato se kosanje z domislicami, kdo ima prav, nadaljuje brez loterijskega izida. Pri tem ugotavljam, da se konservativno misleči bojijo vprašanj, liberalno misleči pa odgovorov. Tako pojasnitve glede zla ostajajo pri tistih, ki v trpljenju spoznajo tehtne odgovore, a nedojemljivo je, da takrat zaradi nadnaravne moči zmorejo molčati.

Jutranja kronika Poziv vlade Agenciji za okolje za spremembo sistema omrežnin je strokovno utemeljen

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo trdijo, da je bil vladni poziv Agenciji za energijo k spremembi metodologije zaračunavanja omrežnin utemeljen strokovno, in ne politično. Ministrstvo ob tem izpostavlja predvsem negativen vpliv trenutnega sistema na zeleni prehod in poslovne odjemalce. V oddaji tudi o tem: - Slovenski zapori kljub ukrepom ostajajo prezasedeni. - Moldavija po premog v Ukrajino, Slovaška po plin v Rusijo. - Slovenjgraški mostovi s prestrmimi klančinami bodo epilog dobili na sodišču.

Godbe z zgodbo Funk uspešnice

V Godbah z zgodbo ritmična plesna glasba, ki se je razvila v drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja in je mešanica soula, jazza in rhythm & bluesa. Funk bazira na močnem ritmu in poudarjeni električni bas kitari ter pihalni sekciji. Čeprav se je funk glasba razvila v 60. letih, pa se je največ izvajalcev pojavilo v 70. letih. In ko je v drugi polovici 70. nastal disco, je celotna struktura disco glasbe temeljila na elementih funka, ki je še vedno tesno povezan z modernimi plesnimi ritmi. Poslušamo Funkadelic, Jamesa Browna, Princa, Stevieja Wonderja, zasedbo Sly and the Family Stone, pa Commodores, Kool and the gang, Wild Cherry ter Bruna Marsa z Markom Ronsonom.

Zrcalo dneva Nova helikopterja bosta namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, zagotavlja policija

Nova helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, bosta namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, zagotavlja policija. Kot je po očitkih, da ju bodo uporabljali tudi za druge policijske naloge poudaril vodja letalske policijske enote Dejan Kink, ima policija za izvajanje svojih nalog dovolj helikopterjev. Med drugim je pojasnil, da je znesek slabih 50 milijonov evrov znesek celotnega projekta, ne le javnega naročila. Zavrnil je tudi navedbe, da dajejo prednost enemu ponudniku.

Gymnasium Slovenski dijaki ekipno najboljši Evropejci na mednarodni naravoslovni olimpijadi

2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).

Sami naši Migracije na balkanski poti, nagrada Igorja Zabela in literarni večer z Ivanom Maksić

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt