Razkošje v glavi Petra Vencelj - prva ženska, ki je prosto splezala legendarno smer Raz Sfinge v Triglavski severni steni

Besedna in slikovna, predvsem pa doživljajska zgodovina Petre Vencelj je polna dosežkov. Ena najboljših slovenskih plezalk, legenda slovenskega alpinizma, prostega plezanja, inštruktorica, geografinja, umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka, kustosinja, fotografinja, predavateljica, knjižna avtorica, tekstopiska, turistična vodnica, mama, hčera, sestra, kristjanka. Vse to je Petra Vencelj, tokratna portretiranka. Že to je veliko, pa še vedno ni vse. Ob srečanju z njo, ob pogovoru z njo, mi je prišla na misel Alenka Rebula, ki v knjigi Blagor ženskam piše o tem, kako ženske tudi zaradi svoje cikličnosti in senzibilnosti potrebujemo veliko druženja s svojimi notranjimi silami, da nam postanejo znane, domače, da se jim naučimo zaupati, in da nam postane lastna ženskost vodilo, vir moči in vsestranske rodovitnosti. In prav ob Petri Vencelj se spomnim na to, kar je zapisala Rebula:" Blagor ženskam, ki se spuščajo v goreča brezna iskat svojo dušo in se vračajo v ožganih krilih z osmojenimi lasmi, z otročiči v naročju stopajo navzdol po vulkanu pod oboki cvetnega prahu s sporočilom o rešenem svetu. Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo, kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen."

Sobotno branje Ursula K. Le Guin: Nebeški mlin

Svetovno znana in plodovita pisateljica je znanstvenofantastično delo o sanjani resničnostii, ki spreminja podobo časa v preteklosti in tudi v prihodnostii v življenju posameznika, ki se želi svoje sposobnosti in moči odrešiti, vendar je njegov dar zanimiv za nemoralnega človeka, katerega namen je, da bi si svet podvrgel in ga oblikoval po svoji zamisli, napisala že davnega leta 1971. V zamišljeni distopiji, ki jo je naslovila na prihodnost, je uganila kar nekaj reči, ki nas mučijo dandanašnji. Roman je obogaten z velikimi mislimi liretature in filozofije.

Hudo! Dobili smo zmagovalce radijskih novinarskih delavnic 2024/2025

Na prireditvi, kjer so vzdušje dvigovali člani zasedbe Um & Kuna Frestyle Show, smo dobili zmagovalce letošnjih radijskih novinarskih delavnic. Po glasovanju prek spleta in točkah žirije je to postala OŠ Antona Tomaža Lihnarta Radovljica. Sicer so se na novinarskih delavnicah in tudi s tekmovalnimi posnetki izkazale tudi vse ostale šole, ki so prišle v televizijski studio 1: OŠ Matije Čopa Kranj, II. OŠ Celje, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Staneta Žagarja Lipnica, I. OŠ Celje, OŠ Dutovlje, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka in OŠ Trebnje. VIDEO: https://365.rtvslo.si/arhiv/hudo/175137848

Hudo! Hudo: stopnjevanje napetosti - Igor E. Bergant o delu žirije pri ocenjevanju tekmovalnih posnetkov

Stopnjujemo napetost pred sklepno prireditvijo, v kateri bomo izvedeli, kateri bo najboljši novinarski razred letošnje sezone radijskih novinarskih delvnic. Pred mikrofon smo povabile novinarke in novinarje, ki so z nami sodelovali pred leti, Igor E. Bergant je povedal, kakpno je bilo delo žirije, ki je ocenjevala posnetke, in kakšno je njegovo delo na televiziji, spoznali smo tudi Igorja, Urha in Tina, člane zasedbe Um & Kuna Freestyle Show.

Kulturni fokus 30 let po presenetljivem odkritju neandertalčeve piščali: v svetu pradavnih zvočil in glasbil

V oddaji Kulturni fokus se bomo tokrat posvetili temi, o kateri je mogoče bolj malo povedati, saj je njena skrivnostna vsebine prekrita, ždi pod nanosi dolgih tisočletji človeške zgodovine. Tako bo ostalo verjetno tudi v prihodnje, poleg tega pa sodi v območje neverbalne komunikacije.

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

7. stran Miloš Kosec: Enfilade. Življenje stanovanja

Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.

naPOTki Razgledni stolp na Resevni

V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.

KiKs Slay, rizz, delulu - da bomo lažje razumeli mlade

Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabnikov doseže med 10 in 15, do največ trije slengovski izrazi letno pa preidejo v splošno rabo. “Na to, kaj bo ostalo, pa tudi kako bo nastalo, imajo velik vpliv družbena omrežja,” pa pravi tokratna sogovornica oddaje Kiks, Petra Ceglar, pevka, strokovnjakinja za družbena omrežja, predvsem pa predstavnica generacije Z.

Lokalni junak Drago Kure

Planinske poti, ki so poleti še posebej oblegane, urejajo prostovoljke in prostovoljci markacisti iz Planinske zveze Slovenije. Rišejo markacije, postavljajo usmerjevalne table in urejajo poti – vse za varen korak pohodnikov. To delajo v svojem prostem času, še več, nekateri za to koristijo celo dopust. Eden takih srčnih in predanih planincev je Drago Kure, vodja Odbora za planinske poti Koroške in inštruktor markacist iz Planinskega društva Ožbalt-Kapla. Koroške poti bodo prav v teh dneh opremili z novimi markacijami in tablami, na katerih bodo novi žigi. Z Dragom Kuretom se je po delčku koroške planinske poti odpravila naša dopisnica Metka Pirc.

Svetovalni servis Začimbe

Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.

Jutranja vremenska fronta Meteorološki pregled pomladi in nagradna igra ARSO

V prvi poletni Jutranji vremenski fronti preverimo, kaj se je v naši atmosferi dogajalo v pomladanskih mesecih. Matija Klančar z ARSO se nam je tokrat pridružil pred mikrofonom in poslušalce povabil k sodelovanju pri nagradni igri. Vsi, ki želite sodelovati pri nagradni igri, nam do konca meseca junija na poštni naslov prvi@rtvslo.si s pripisom nagradna igra - Jutranja vremenska fronta pošljite svoje odgovore na vprašanja: kdaj bomo v letošnjem poletju izmerili najvišjo temperaturo, na kateri meteorološki postaji oziroma v katerem kraju in kako visoko se bo povzpelo živo srebro. Odgovore sprejemamo do 30. 6. 2025, zmagovalca pa razglasimo v jeseni.

Petek brez pravila Vsake pol ure izgine eno igrišče morske trave

Pred svetovnim dnevom oceanov Petek brez pravila spoznava morske travnike, ki so pomemben prostor za razvoj in prehranjevanje številnih morskih bitij ter velik proizvajalec kisika. Včasih je bil celoten Tržaški zaliv en velik morski travnik, zdaj so le še posamezne zaplate. Na svetu vsake pol ure izgine za eno nogometno igrišče morske trave. V zavodu You See poskušajo morske travnike ohraniti z ozaveščanjem in čistilnimi akcijam. Sogovornica je biologinja dr. Irena Fonda, direktorica zavoda You See.

Svetovalni servis Varno kopanje – tudi na videz mirna voda je lahko nevarna

Na urejenih ali neurejenih kopališčih ob morju, jezerih ali rekah, tudi v domačem bazenu za hišo: povsod so pomembni osnovni varnostni ukrepi, ko se predajamo poletni razposajenosti. Z glavo na pravem mestu lahko pravilno ukrepamo tudi, ko se nekdo že utaplja. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.

Radiosfera Konstanta: parabola

Po kakšni krivulji se giba predmet, ki ga poševno vržemo v zrak? Kaj dobimo, ko stožec na določen način presekamo z ravnino? Kakšna oblika satelitske antene in žarometov je najboljša? In kako naj bi Arhimed izdelal zrcalo, s pomočjo katerega naj bi zažgal oblegovalne ladje? Odgovore boste izvedeli v novi Konstanti!

Možgani na dlani Možgani in izpitno obdobje - spanje za desetko?

Noč ima svojo moč. To ste zagotovo že slišali. Za marsikoga ima v tem času tudi moč učenja in budnosti ob gradivu, potem pa na izpit… Koliko spanja dobijo možgani v tem času? Kako neprespane noči vplivajo na kognicijo in pozornost, učenje, pomnjenje in akademski uspeh - si res naredimo uslugo? O tem z mladimi in doc. dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije in strokovnjakinjo za spanje. Oddajo pripravlja Mojca Delač.

Lokalni čas Novomeško gospodarstvo do boljših pogojev tudi s kohezijskimi sredstvi

V današnjem Lokalnem času smo obiskali dolenjsko prestolnico. Novo mesto je regijsko središče z močnim izvozno usmerjenim gospodarstvom. Pogoje za razvoj gospodarstva pa občina ustvarja tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Eden takšnih projektov je bil ureditev infrastrukture v spodnjem delu poslovne cone Cikava, kjer je pred tem po vsakem večjem deževju nastalo presihajoče jezero, ki je poplavljalo bližnje lokale, v vodi so obstali tudi avtomobili. To težavo so odpravili z ureditvijo odvodnjavanja padavinskih vod, cevi s premerom dveh metrov pa bodo zagotavljali varnost tudi ob načrtovani širitvi poslovno industrijskega območja.

Več

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

V ukrajinskem napadu z brezpilotnim letalnikom v ruski regiji Tula južno od Moskve je izbruhnil kratkotrajen požar v eni od kemičnih tovarn, so sporočile lokalne oblasti. Ob tem so sestrelili dron, ki je letel proti prestolnici. Prisotnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na vrhu zveze Nato, ki bo čez dva tedna v Haagu in na katerem bodo najverjetneje sprejeli zgodovinsko povišanje obrambnih izdatkov, pa kot rečeno, ni popolnoma znana. Organizatorji namreč iščejo načine, kako ohraniti dozdajšnji protokol in hkrati ne razjeziti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi ga prisotnost ukrajinskega kolega lahko zmotila. V oddaji tudi: - Italijani na referendumu o spremembi pogojev za pridobitev državljanstva. - Ob svetovnem dnevu oceanov pozivi k ustavitvi komercialnega globokomorskega rudarjenja. - V Slovenski filharmoniji bodo sklenili sezono Pretežno vokalnega cikla.

Zrcalo dneva Mineva 20 mesecev od Hamasovega vdora v Izrael.

Mineva 20 mesecev od vdora palestinskega gibanja Hamas v Izrael, uboja več kot tisoč ljudi na izraelskem ozemlju in zajetja več kot 250 talcev. S tem se je začela vojna v Gazi, ki je med Palestinci povzročila že skoraj 54 tisoč 800 smrtnih žrtev. Danes je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubith najmanj 75 ljudi - od teh najmanj osem, ki so čakali na razdelitev človekoljubne pomoči.

Radijski dnevnik V luči 80. obletnice konca druge svetovne vojne po državi več spominskih slovesnosti.

V luči 80-e obletnice konca druge svetovne vojne se je po državi zvrstilo več spominskih slovesnosti. Vrnitve izgnancev v domovino so se med drugim spomnili v Novi Gorici, v kateri so se zvrstili pozivi k miru in sočutju ter opozorila, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. V Kočevskem rogu je bilo medtem slišati pozive, da se žrtve množičnih pobojev primerno pokopljejo, zločine pa je treba jasno obsoditi. Ostali poudarki oddaje: - 20 mesecev od Hamasovega vdora v Izrael: v Gazi tudi danes številne žrtve vojaške ofenzive. - Moskva in Kijev z medsebojnimi obtožbami glede glede izmenjave vojnih ujetnikov. - Kanuist Luka Božič dosegel peto zmago v svetovnem pokalu.

Dogodki in odmevi Iz Gaze poročila o novih smrtnih žrtvah ob centrih za razdeljevanje pomoči.

Današnja sobota je - kljub hrupu in gneči ob skorajšnjem začetku poletne turistične sezone - namenjena opominu na posledice vojn. Danes je namreč minilo 80 let od vrnitve izgnancev v domovino ter osem desetletij od osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj. Na tamkajšnji spominski slovesnosti je predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da ne smeta spomin in opomin na vojne grozote nikdar zbledeti. Ostali poudarki oddaje: - Gaza ostaja brez človekoljubne pomoči. - Kaj vse se, z različnimi oznakami, skriva v sladkarijah? - Projekt Hudo: prvi radijski koraki nadobudnih šolarjev.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Mineva 20 mesecev od vdora Hamasa v Izrael.

Mineva 20 mesecev od vdora skrajnega palestinskega gibanja Hamas v Izrael in zajetja več kot 250-ih talcev ter s tem začetka vojne. Izraelska vojska, ki je v tem času izgubila 866 svojih pripadnikov, je v brutalnem odzivu spremenila Gazo v kup ruševin in ubila več kot 54 tisoč Palestincev, a svojih ciljev ni dosegla. Kljub izraelski vojaški sili se Hamas še naprej upira, v njegovem ujetništvu ostaja več kot 50 talcev. V oddaji tudi: - V Brestanici osrednja prireditev ob 80-i obletnici vrnitve izgnancev v domovino. - Ob začetku planinske sezone uvedli nove lokacijske tablice za ljubitelje žigov. - Po sinočnjem uradnem odprtju Borštnikovega srečanja bo stekel tekmovalni program.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Sindikati ob napovedanem povečanju sredstev za obrambo opozarjajo, da ni nikjer zapisana zaveza države, da ne bo posegov v socialo

Socialni partnerji so prvič razpravljali o napovedanem zvišanju sredstev za obrambo v prihodnjih 15-ih letih. V gospodarstvu poudarjajo, da morajo ob vlaganjih Evropske unije za ta namen dobiti priložnost tudi naša podjetja, sredstev pa ne bi smeli pridobivati z zviševanjem davkov. Druge teme: - Slovenija se zavzema za izničenje ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča na evropskih tleh. - Avstrija napovedala uvedbo obveznega vrtca, koroški Slovenci zahtevajo dvojezičen sistem tudi v predšolski vzgoji. - Ob dnevu Primoža Trubarja se v Velikih Laščah obeta kulturno raznolik konec tedna.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Vlada je po aprilskem umiku ta teden le potrdila podnebni zakon, ki med drugim uvaja nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. Ob tem zatrjuje, da se višji stroški dobaviteljev goriva, ki bodo morali po novem plačevati za emisijske kupone, ne bodo prenesli v višje cene goriva na bencinskih črpalkah. Ustavitev petih zakonov pred sprejemom na vladi ter dodaten krog usklajevanj pa so si izborili kmetje, ki bijejo zakonodajno bitko za zagotovitev obstoja kmetijstva. Centri za socialno delo so začeli sprejemati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe. Toda pomanjkanje kadrov, ne zagotovljeni informacijski sistem in nedorečenosti glede financiranja so pomanjkljivosti, zaradi katerih je pričakovati zaplete pri uvajanju sicer nujnega sistema dolgotrajne oskrbe. Skrb vzbujajoči so tudi rezultati športno vzgojnega-kartona pri mladih. Telesne in gibalne sposobnosti v njihovem razvoju so še vedno nižje v primerjavi s predkoronskim obdobjem. O teh in drugih temah tega tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku z Jernejko Drolec.

Dogodki in odmevi Evropska unija v bran sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so jih doletele ameriške sankcije

Slovenija bo poskušala zavarovati Beti Hohler, ki so jo - kot eno od štirih sodnic Mednarodnega kazenskega sodišča - doletele sankcije ameriških oblasti. Združene države so kritične do sodb sodišča v Haagu, ki je med drugim izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Netanjahuja. Druge teme: - Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic uradno predlaga Dijano Možina Zupanc. - Zvečer v Mariboru uradno odprtje 60-ega Borštnikovega srečanja s svežim pogledom na sodobno gledališče. - Poletno festivalsko dogajanje uvaja Festival 202, ki v Križanke prinaša novi val slovenske glasbe.

Po Sloveniji Skupščina Komunale Cerknica včeraj približno na polovici mandata razrešila direktorja Petra Nelca

Drugi poudarki oddaje: V Trbovljah so izbirali zeleno prihodnost in umazani industriji rekli ne; občina za uveljavitev predkupne pravice na zemljiščih na območju cementarne V Krškem proslavljajo praznik mestne občine - v spomin na prve padle krške borce in vrnitev izgnancev, Ob Kamniški Bistrici že 9. Pohod ob reki, ki povezuje Na Goriškem so odprli prenovljen dostop do vode in urejeno brežino reke Soče v neposredni bližini hidroelektrarne Solkan

Več

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Več

Sobotni glasbeni večer Simfonični orkester RTV Slovenija in Izidor Leitinger - Prenos koncerta

Poslušamo neposredni prenos koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja in njegovim avtorskim projektom v okviru festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfonikom se pridružujejo tudi kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, solista pa sta saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.

Pesem v žepu Cona40: Bombončki

Spevna mešanica funka in rocka, mladostni zagon in užitek v skupnem muziciranju: to je recept, ki združuje peterico obalnih glasbenikov v zasedbi Cona40. Njihov prvenec, malo ploščo »Bombončki«, nam v Pesmi v žepu predstavi kitarist in vokalist ter avtor glasbe in besedil Martin Pinter.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Poletje je tu!

Kot vsak prvi četrtek v mesecu, vam tudi tokrat predvajamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Tokrat letnemu času primerno, s poletnimi vižami. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 85. rojstni dan Toma Jonesa

Tom Jones, legendarni pevec, čigar kariera in mednarodna slava neprekinjeno trajata več kot pol stoletja, je prodal več kot sto milijonov plošč, posnel nekaj filmov in si med žensko populacijo prislužil vzdevek Tiger iz Walesa. Thomas Jones Woodward, rojen 7. junija 1940 v Walesu, ima za seboj bogato kariero, ki traja vse od sredine šestdesetih let. Prva prava velika uspešnica It’s Not Unusual je posnel leta 1965, istega leta pa je posnel še pesem Thunderball, ki je postala naslovna skladba istoimenskega filma o Jamesu Bondu. In zvezda je bila rojena. Temu so sledile uspešnice What’s New Pussycat?, Green Green Grass of Home, Delilah, I’ll Never Fall in Love Again, She’s A Lady in drugi. Ob koncu šestdesetih let se je Jones odločil, da se preseli v ZDA, kjer je imel med letoma 1969 in 1971 celo svojo lastno televizijsko oddajo This is Tom Jones. Šov je doživel velik uspeh in je odločilno pripomogel k temu, da se je Jones po koncu oddaje preselil v Las Vegas, kjer je redno prepeval v znamenitih lasvegaških hotelih in navdušene oboževalke so mu na oder poleg hlačk metale tudi ključe svojih hotelskih sob. Rad se pohvali, da je v tistem obdobju na leto spal z 250 oboževalkami. V osemdesetih letih je Tom snemal v glavnem country glasbo, potem pa se je leta 1987 zgodil premik v njegovi karieri, ko je managersko taktirko v svoje roke vzel njegov sin Mark. Leta 1988 je posnel priredbo skladbe Kiss, ki je prišla na vse svetovne lestvice. Leta 1999 je izšel njegov izredno uspešen album Reload, ki je prišel na prvo mesto angleške lestvice albumov, in vsi smo plesali na njegovo skladbo Sex Bomb. Leta 1989 je na hollywoodskem pločniku slavnih dobil svojo zvezdo. Med drugim je prejel nagradi brit za najboljšega izvajalca ter za izjemen prispevek h glasbi, leta 2006 pa mu je britanska kraljica Elizabeta podelila viteški naziv. Tom je še vedno glasbeno dejaven, nam najbližje bo 26. junija, ko bo nastopil v puljski areni.

41 stopinj vročine Tone Janša

Oddaja je posvečena saksofonistu in skladatelju Tonetu Janši. Odlomke pogovorov z Janšo je leta 1993 in 2008 za program Ars posnel Pavel Lužan, oddajo pa je leta 2021 pripravila Alja Kramar.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska glasbena dediščina na Tržaškem

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat povzema okroglo mizo na temo slovenske glasbene dediščine na Tržaškem, ki se je odvila 20. marca letos, na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu, v okviru programa Leta dediščine Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. S pomočjo zgodovinskega, antropološkega in glasbenega vidika so na okrogli mizi sogovorniki osvetlili raziskovalne problematike in še nerazrešena vprašanja, ki bi lahko prispevala k boljšemu razumevanju slovenske in tudi širše glasbene dediščine v Trstu. Oddajo sta pripravila Simona Moličnik in Tone Jurca.

Etnofonija Maria Moramarco, Fabio Mina, Francesco Savoretti: Pietrafonie

NULL

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 1. 6. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 1. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Ustad Noor Bakhsh iz Pakistana v koncertu z Druge godbe (urednik: Jane Weber)

Ustad Noor Bakhsh iz Pakistana je mojster balochi benjuja. Gre za neko vrsto citer s tipkami, na katere igra že od otroštva. Noor Bakhsh je dobro poznan kot legendaren instrumentalist po vsej obali Makrana, vendar je širšo pozornost tudi evropskega občinstva pritegnil šele po svojih najnovejših posnetkih in videih, v Sloveniji pa ga poznamo prav po pravkar slišanem koncertu na lanski Drugi godbi. Koncert je posnel Matjaž Mastnak, oddajo pa je pripravil glasbeni urednik Jane Weber.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Vikend, repriza

V letu 2016 , ko smo začeli prenose živih oddaj, so se v studiu 13 zvrstili ansambli: Golte; Alpski kvintet; Ansambel Roka Žlindre; Spopad harmonik Miha Debevca in Tomaža Rožanca; Pajdaši; Ansambel Saša Avsenika; Slovenski muzikanti; Mladi Pomurci; Ansambel Vihar; Tanja Podkrižnik in njen trio ter trio MikaNas, kot zadnji pa se je v decembru predstavil Ansambel Sekstakord. S tem smo končali prvo sezono živih oddaj. Konec januarja 2017 (točneje 26. januarja) pa se nam je v živem četrtkovem večeru predstavil takrat še dokaj mlad in obetaven ansambel, Ansambel Vikend. Od takrat je minilo že kar nekaj časa in oktobra lani je ansambel Vikend praznoval že petnajsto obletnico delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Več

Lahko noč, otroci! Sladko tekmovanje

Najboljše slaščice pripravlja veverica Čopka. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Hudo! Dobili smo zmagovalce radijskih novinarskih delavnic 2024/2025

Na prireditvi, kjer so vzdušje dvigovali člani zasedbe Um & Kuna Frestyle Show, smo dobili zmagovalce letošnjih radijskih novinarskih delavnic. Po glasovanju prek spleta in točkah žirije je to postala OŠ Antona Tomaža Lihnarta Radovljica. Sicer so se na novinarskih delavnicah in tudi s tekmovalnimi posnetki izkazale tudi vse ostale šole, ki so prišle v televizijski studio 1: OŠ Matije Čopa Kranj, II. OŠ Celje, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Staneta Žagarja Lipnica, I. OŠ Celje, OŠ Dutovlje, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka in OŠ Trebnje. VIDEO: https://365.rtvslo.si/arhiv/hudo/175137848

Hudo! Hudo: stopnjevanje napetosti - Igor E. Bergant o delu žirije pri ocenjevanju tekmovalnih posnetkov

Stopnjujemo napetost pred sklepno prireditvijo, v kateri bomo izvedeli, kateri bo najboljši novinarski razred letošnje sezone radijskih novinarskih delvnic. Pred mikrofon smo povabile novinarke in novinarje, ki so z nami sodelovali pred leti, Igor E. Bergant je povedal, kakpno je bilo delo žirije, ki je ocenjevala posnetke, in kakšno je njegovo delo na televiziji, spoznali smo tudi Igorja, Urha in Tina, člane zasedbe Um & Kuna Freestyle Show.

Radijski ringaraja Skriti zaklad pred OŠ Naklo

Z učenci 3.b Osnovne šole Naklo gremo na sprehod po okolici šole in mimogrede bomo izvedeli tudi to, kam je najbolje skriti zaklad. Avgust, Tim, Brina, Sofija, Naja, Sara in Ema nas bodo peljali na kulturni in športni dan in na šolskem igrišču zaigrali nekaj najljubših iger. Vabimo vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic – tokrat bomo spoznali srebrno ribico, ki ima težave s stanovanjem …

Lahko noč, otroci! Pravljica o krtku, ki je pisal pesmi

Krtek Krt ni bil zadovoljen s svojim življenjem. Nekaj mu je manjkalo. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Manka Kremenšek. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Lahko noč, otroci! O vejici, ki je šla v svet - premiera pravljice Irene Mraz

Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci!. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico avtorice Irene Mraz: O vejici, ki je šla v svet. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. O vejici, najmlajši na beli bukvi, drevesu, ki so ga vsi obiskovalci gozda občudovali, nam bo pripovedoval igralec Branko Jordan. Pripoveduje: Branko Jordan. Avtorica besedila: Irena Mraz. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, februar 2025.

Gymnasium "Ko si na odru, je občutek neopisljiv"

V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.

Lahko noč, otroci! Umetnost mehča

Miška vsak dan skuha čaj in vanj namoči vse dišeče rože s travnika … Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Lahko noč, otroci! Oven Ven - volneni fenomen

Ovci Mici Ven je malo všeč, pa tudi on do nje je kar čuteč. Vsaj po njegovi nerodnosti sodeč. Pripoveduje: Vesna Pernarčič. Napisala: Alenka Kramer Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! O slončku in sovi

Nekateri otroci zvečer nočejo spat. Zavidajo sovam, ki so budne ponoči … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Tista o bolhah

V hudomušni pravljici se mačja kraljica neuspešno poskuša znebiti nadležne golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2019.

Več

Slovencem po svetu Alenka Prinčič Nizozemska: “Po duši sem Slovenka z malo manj domotožja”

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni natečaj Sosed tvojega brega 2025 in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem prispevku bomo govorili o literarnem natečaju Sosed tvojega brega 2025, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju ter vsako leto razglasi najboljša pesnika in prozna besedila. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Naše poti V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Sotočja Od krčenja podpor do ohranjanja dediščine

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Slovencem po svetu Petra Fermeta je na Bavarsko pripeljala ljubezen do nogometa

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Sami naši Forum Tomizza, prostorska umetnost in film med identitetami

V tokratni oddaji Sami naši najprej obiščemo Forum Tomizza – literarni festival, ki povezuje tri mesta in tri jezike. Nato prisluhnemo vizualnemu umetniku Dinu Spahiću, ki se v DobriVagi predstavlja z razstavo To the Floor. Za konec pa še pogovor s hrvaškim režiserjem Pavom Marinkovićem, avtorjem filma Bosanski lonec, o ustvarjanju na meji kultur, humorju in družbeni kritiki.

Naše poti Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo

Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.

Sotočja Skrb za krepitev slovenskega jezika; od javne uprave do šol, od kulture do medijev

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?

Slovencem po svetu Nik Pristavec je našel karierno priložnost pri delu z avtomobili v Nemčiji

Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.

Sami naši Glasbene fuzije, novi srbski val in priseljenska literatura

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem spoznajte Gorana Bojčevskega – vrhunskega klarinetista z makedonskimi koreninami, ki iz Celja osvaja svet z glasbenim slogom balkan nuevo. Obiščemo tudi koncert beograjskega benda Gazorpazorp, ki s svojim svežim postpankovskim zvokom odpira novo poglavje srbskega vala. Za konec pa še pogovor o priseljenski književnosti s pisatelji, ki pišejo v več jezikih, z več identitetami in spomini.

Naše poti 25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 8h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

7. stran Miloš Kosec: Enfilade. Življenje stanovanja

Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

V ukrajinskem napadu z brezpilotnim letalnikom v ruski regiji Tula južno od Moskve je izbruhnil kratkotrajen požar v eni od kemičnih tovarn, so sporočile lokalne oblasti. Ob tem so sestrelili dron, ki je letel proti prestolnici. Prisotnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na vrhu zveze Nato, ki bo čez dva tedna v Haagu in na katerem bodo najverjetneje sprejeli zgodovinsko povišanje obrambnih izdatkov, pa kot rečeno, ni popolnoma znana. Organizatorji namreč iščejo načine, kako ohraniti dozdajšnji protokol in hkrati ne razjeziti ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi ga prisotnost ukrajinskega kolega lahko zmotila. V oddaji tudi: - Italijani na referendumu o spremembi pogojev za pridobitev državljanstva. - Ob svetovnem dnevu oceanov pozivi k ustavitvi komercialnega globokomorskega rudarjenja. - V Slovenski filharmoniji bodo sklenili sezono Pretežno vokalnega cikla.

naPOTki Razgledni stolp na Resevni

V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.

Duhovna misel Andraž Arko: Kdo je Sveti duh?

Še zdaj mi zvenijo v ušesih besede našega že blagopokojnega patra, ki se je hudoval, ko mu je kdo rekel, da je Sveti duh golob. »Pa prosim vas lepo, nehajte s temi neumnostmi! Sveti duh ni leteča podgana!« Seveda smo se ob patrovih tovrstnih komentarjih nemalokrat hudomušno namuznili, a hkrati nam je s tem vedno dal še kako misliti. Drži: Sveti duh vsekakor ni leteča podgana oziroma golob. Res je, da se je ta v krščanski upodabljajoči umetnosti uveljavil kot simbol za Svetega duha, a to še vedno ne pomeni, da je Sveti duh ptič. Tovrstno upodabljanje izvira iz evangelijskih opisov Jezusovega krsta v reki Jordan, ko se je nadenj spuščal Duh kakor golob. Evangelista Matej in Marko jasno poudarita: ne, da je bil to golob, ampak se je spuščal kakor golob. Drug simbol za Svetega duha pa izvira iz opisa prvih binkošti, ko je nad apostole, Marijo in preostale zbrane prišel Sveti duh in takrat so se jim prikazali »jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden«. Zaradi tega opisa v Apostolskih delih se v umetnosti Sveti duh oziroma njegova moč upodablja kot ognjeni plameni. Ker je torej Sveti duh dejansko duh, ga ne moremo ujeti v podobo, zato so si morali umetniki pač pomagati s simboli. Toda kdo je pravzaprav Sveti duh? Poznamo ga kot tretjo Božjo osebo, ki je najgloblja vez med Očetom in Sinom. Jezus je svojim učencem obljubil Svetega duha. »Sveti duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« Tega Svetega duha prejmemo pri birmi, da nas torej uči in spomni, kdo je Jezus in kdo Bog Oče. Prav zato apostol Pavel trdi: »Nihče ne more reči: ,Jezus je Gospod,' razen v Svetem duhu.« Prav On nas s svojimi vzgibi uči prepoznavati Boga kot Očeta; On v nas utrjuje zavedanje, da nas Bog Oče res ljubi; On je tisti Tolažnik, ki nam lahko pride najbliže, ko smo zlomljeni, v stiski in preplavljeni z žalostjo; On je tisti Božji dotik, ki lahko seže do najglobljih globin našega človeškega bistva, če ga le povabimo in se mu odpremo. Sveti duh v nas vnema navdihe in zamisli – je naša inspiracija. Sveti duh je z nami v boju, ko nas hudi duh zapeljuje ali obstreljuje s skušnjavami in negativnimi mislimi – seveda, če ga kličemo v ta boj. Najbolj očitno pa Sveto pismo pokaže delovanje Svetega duha v Jezusovih učencih: pred njegovim prihodom – torej pred binkoštimi, so bili egoistični, šibki in prestrašeni, celo toliko, da je apostol Peter Jezusa zatajil. Potem pa, ko je isti apostol Peter prejel Svetega duha, je lahko za Jezusa pričeval pred zborom judovskih velikih duhovnikov. Iz tega je očitno, da pristne ljubezni ne moremo živeti samo iz lastnih moči, ampak predvsem ob pomoči in v moči Svetega duha.

Zrcalo dneva Mineva 20 mesecev od Hamasovega vdora v Izrael.

Mineva 20 mesecev od vdora palestinskega gibanja Hamas v Izrael, uboja več kot tisoč ljudi na izraelskem ozemlju in zajetja več kot 250 talcev. S tem se je začela vojna v Gazi, ki je med Palestinci povzročila že skoraj 54 tisoč 800 smrtnih žrtev. Danes je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubith najmanj 75 ljudi - od teh najmanj osem, ki so čakali na razdelitev človekoljubne pomoči.

Sobotni glasbeni večer Simfonični orkester RTV Slovenija in Izidor Leitinger - Prenos koncerta

Poslušamo neposredni prenos koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja in njegovim avtorskim projektom v okviru festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfonikom se pridružujejo tudi kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, solista pa sta saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.

Lahko noč, otroci! Sladko tekmovanje

Najboljše slaščice pripravlja veverica Čopka. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Radijski dnevnik V luči 80. obletnice konca druge svetovne vojne po državi več spominskih slovesnosti.

V luči 80-e obletnice konca druge svetovne vojne se je po državi zvrstilo več spominskih slovesnosti. Vrnitve izgnancev v domovino so se med drugim spomnili v Novi Gorici, v kateri so se zvrstili pozivi k miru in sočutju ter opozorila, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. V Kočevskem rogu je bilo medtem slišati pozive, da se žrtve množičnih pobojev primerno pokopljejo, zločine pa je treba jasno obsoditi. Ostali poudarki oddaje: - 20 mesecev od Hamasovega vdora v Izrael: v Gazi tudi danes številne žrtve vojaške ofenzive. - Moskva in Kijev z medsebojnimi obtožbami glede glede izmenjave vojnih ujetnikov. - Kanuist Luka Božič dosegel peto zmago v svetovnem pokalu.

Razkošje v glavi Petra Vencelj - prva ženska, ki je prosto splezala legendarno smer Raz Sfinge v Triglavski severni steni

Besedna in slikovna, predvsem pa doživljajska zgodovina Petre Vencelj je polna dosežkov. Ena najboljših slovenskih plezalk, legenda slovenskega alpinizma, prostega plezanja, inštruktorica, geografinja, umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka, kustosinja, fotografinja, predavateljica, knjižna avtorica, tekstopiska, turistična vodnica, mama, hčera, sestra, kristjanka. Vse to je Petra Vencelj, tokratna portretiranka. Že to je veliko, pa še vedno ni vse. Ob srečanju z njo, ob pogovoru z njo, mi je prišla na misel Alenka Rebula, ki v knjigi Blagor ženskam piše o tem, kako ženske tudi zaradi svoje cikličnosti in senzibilnosti potrebujemo veliko druženja s svojimi notranjimi silami, da nam postanejo znane, domače, da se jim naučimo zaupati, in da nam postane lastna ženskost vodilo, vir moči in vsestranske rodovitnosti. In prav ob Petri Vencelj se spomnim na to, kar je zapisala Rebula:" Blagor ženskam, ki se spuščajo v goreča brezna iskat svojo dušo in se vračajo v ožganih krilih z osmojenimi lasmi, z otročiči v naročju stopajo navzdol po vulkanu pod oboki cvetnega prahu s sporočilom o rešenem svetu. Blagor ženskam, ki ne umrejo, samo izginejo, kot kruh na mizi. Nenadoma ga zmanjka in nihče od živih ni ostal lačen."

Dogodki in odmevi Iz Gaze poročila o novih smrtnih žrtvah ob centrih za razdeljevanje pomoči.

Današnja sobota je - kljub hrupu in gneči ob skorajšnjem začetku poletne turistične sezone - namenjena opominu na posledice vojn. Danes je namreč minilo 80 let od vrnitve izgnancev v domovino ter osem desetletij od osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj. Na tamkajšnji spominski slovesnosti je predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da ne smeta spomin in opomin na vojne grozote nikdar zbledeti. Ostali poudarki oddaje: - Gaza ostaja brez človekoljubne pomoči. - Kaj vse se, z različnimi oznakami, skriva v sladkarijah? - Projekt Hudo: prvi radijski koraki nadobudnih šolarjev.