Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Bodo osnovne šole z novim šolskim letom v vzgoji delovale bolj učinkovito?

Uporaba mobilnih telefonov v osnovni šoli le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka; nov obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije za učence sedmega razreda čez tri leta; precej sprememb v vzgojnem delovanju šole, na primer umik učenca, ki otežuje varnost in izvedbo pouka, iz šole; učitelji bodo lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli. To so predlogi iz novele zakona o osnovni šoli, o katerih bo junija odločal državni zbor, v praksi pa naj bi zaživele prvega septembra. Kaj o njih menijo vpleteni v šolski sistem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveza aktivov svetov staršev Slovenije; Sašo Božič, ravnatelj OŠ Mengeš, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Intervju - Radio Pavel Grašič: Igranje v nacionalnem orkestru je vedno velika odgovornost

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.

Aktualna tema Planinske koče potrebujejo sistemsko financiranje

V Sloveniji imamo ta trenutek po podatkih Planinske zveze Slovenije 176 planinskih koč in velika večina nujno potrebuje obnovo. Sploh tiste, zgrajene v času prostovoljskih akcij zagretih planincev in društev, ki danes že davno ne ustrezajo več sodobnim standardom in predpisom. Z njimi v pretežni meri še vedno upravljajo planinska društva, ki pa imajo že samo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav, zato za večje investicije denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni. Da mora država nujno nasloviti to vprašanje, so zdaj znova opozorili na Planinski zvezi Slovenije in pogovori so že stekli.

Prvi na obisku Kdaj lutke postanejo kulturna dediščina?

Številne generacije so živele ob zgodbah o Žogici Marogici, Sovici Oki, Kralju Matjažu in Sapramiški. V poklon velikim lutkarskim umetnikom, pa tudi samim predstavam, je postavljena razstava v lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu. Obiskovalcem omogoča vpogled v več kot stoletje dolgo lutkarsko tradicijo pri nas. Katere lutke so na ogled in kdaj, če sploh kdaj, lutke postanejo kulturna dediščina, je preveril Prvi, ki se je v Lutkovni muzej odpravil na obisk.

Hudo! Glasujte za najboljši novinarski razred

Poslušajte vseh 9 tekmovalnih posnetkov in se odločite, katera skupina novinark in novinarjev vas je najbolj navdušila. Katera šola, ki je to šolsko leto sodelovala v projektu radijskih novinarskih delavnic, je pripravila najbolj zanimiv, izviren in poučen prispevek o svojem domačem kraju? Če se ne morete odločiti, prisluhnite predstavitvam krajev še enkrat, nato pa glasujete!

Lokalni čas Idrija utripa v ritmu mladosti in prostovoljstva

Tokratni Lokalni čas bomo povezali z nacionalnim Tednom prostovoljstva in podrobneje spoznali delo Mladinskega centra Idrija, ki zelo bogati dogajanje v mestu. Prejšnji teden so iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejeli priznanje za posebne dosežke na natečaju Naj prostovoljec leta 2024.

Lokalni junak Lenka Kralj – učiteljica, režiserka, pevka, varuhinja dediščine

Lenka Kralj je sinonim za kulturo na Ljubnem ob Savinji. S svojim zgledom je navdihnila številne generacije domačinov. Sodelovala je v pevskih zborih, folklori, gledališču, tabornikih, režirala otroške igre in skrbela za ohranjanje starih flosarskih običajev. Upokojeno učiteljico, ki je prijela številna visoka priznanja in nagrade, njeni nekdanji učenci še zdaj cukajo za rokav in se ji zahvaljujejo za njeno požrtvovalno delo.

Svetovalni servis Vaginalni porod in carski rez

Filmska podoba začetka poroda je taka, da nosečnici nenadoma odteče voda, sledi panika in pot do porodnišnice, kjer ekspresno hitro rodi. A resničnost je precej drugačna. Mnogokrat je datum poroda tudi točno določen, ima svoj termin, saj je potreben carski rez ali pa so zdravniki zaradi več različnih razlogov predvideli sprožanje poroda. O obeh načinih rojevanja bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ko nam bo postopke, ki spremljajo rojevanje, pojasnila izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Postojna.

Radiosfera Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih: Za ljudi mirno, za živali hrupno

Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.

Pod pokrovko Oblačila za torto

Kljub temu, da gole torte, ki jih sestavljata le biskvit in namaz oz. krema, niso nič nenavadnega, bomo danes poskrbeli za to, da bomo torto »oblekli«. Krem, ki jih lahko uporabimo za obmazovanje, je ogromno – od navadne stepene smetane, do ganaš kreme ali švicarske maslene kreme. Torto lahko seveda s čokolado tudi le prelijemo. Pri izbiri med vsemi možnostmi nam bo pomagala učiteljica slaščičarstva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, nosilka traka kakovosti, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj ter 8 let tudi članica slovenske kuharske reprezentance Alenka Kodele.

Svetovalni servis Les je najbolje zaščititi spomladi

S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Radiosfera Več kot 9 milijonov evrov občinam z evidentiranimi romskimi naselji

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.

Drugi pogled Fernanda Spolaor, Brazilija

Tokratna sogovornica oddaje Drugi pogled je iz Brazilije. Fernanda Spolaor se je v Slovenijo preselila konec leta 2019, saj je tu dobila službo. Dela, ki jo je pripeljalo v Ljubljano, sicer ne opravlja več, je pa še vedno tu, s Slovencem je tudi poročena. Njeno rojstno mesto je sicer Rio de Janeiro, kamor se večkrat vrača, živela pa tam ne bi več, pravi. Z veseljem raziskuje svojo novo domovino, Slovenijo, to objavlja tudi na potovalnem blogu Mauka Travels.

Torkov kviz Jagode so bile v antičnem Rimu simbol Venere

Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Prvaki tedna Dr. Petra Bole: Čebelja družina deluje kot en organizem, kot ena kolektivna zavest

Ob predstavitvi gostje tokratne epizode Prvakov tedna, sem v manjši avtorski zadregi, saj se iz njenega življenjepisa zrcalita njena multi disciplinarnost in vsestranskost. Arhitektka z doktoratom iz filozofije, oblikovalka nakita z londonskim magisterijem iz umetnosti, direktorica Muzejev radovljiške občine, avtorica nagrajene razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Čebelarka, ki je prepričana, da so čebele več kot le opraševalke in nabiralke medu– skozi zgodovino so bile namreč simbol modrosti, reda, nesmrtnosti in božanske povezanosti. Doktorica Petra Bole je avtorica in soavtorica več strokovnih del, med njimi: Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev in Trgovina s kranjsko čebelo. Navdušuje jo čebelja usklajena kolektivna inteligenca in poudarja, da so čebele vez med vidnim in nevidnim svetom. Doktorica Petra Bole, ki se je nedavno podpisala pod knjigo z naslovom Mitologija in simbolika čebel je dan pred svetovnim dnevom čebel gostja nove epizode Prvakov tedna.

7. stran Olga Kharitidi: Ples v krogu- starodavne skrivnosti sibirske modrosti

Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

Več

Ob osmih Žiga Vavpotič: Kitajska nam najbolj zameri dvojna merila

V Sloveniji o Kitajski še vedno razmišljamo o klišejih, a po izkušnjah se v tej državi držijo pravil, če jih jasno postavimo, pravi predsednik slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žiga Vavpotič. Sredi obiska slovenske gospodarske delegacije na Kitajskem se v oddaji Ob osmih z njim pogovarjamo o tem, ali bo Slovenija postala kitajsko okno v Evropsko unijo, je to priložnost, ki jo moramo zgrabiti, in kakšne so pasti. Pa tudi o vlogi Kitajske v preurejanju sveta.

Jutranja kronika V izraelskih napadih na Gazo v minulem dnevu urah ubitih skoraj 100 ljudi

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.

Jutranja kronika Izraelske oblasti vztrajajo pri ofenzivi v Gazi, na Zahodnem bregu diplomatski incident

Izrael kljub vsesplošnemu pritisku mednarodne skupnosti vztraja pri ofenzivi, ki v Gazi terja številne smrtne žrtve. Čeprav je v enklavo v zelo omejenih količinah začela pritekati humanitarna pomoč, pa razmere v njej ostajajo izredno težke. V javnosti odmeva tudi diplomatski incident na Zahodnem bregu, ki je naletel na ostre odzive evropskih in drugih držav. Druge teme: - Nemški gospodarski svet vladi svetuje dolgoročne investicije - Pred poslanci predlog ukinitve obveznega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici - V Domžalah odprtje novega centra dnevnih aktivnosti

Zrcalo dneva Izraelski premier Netanjahu pripravljen na začasno prekinitev ognja v Gazi.

Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Kot ocenjuje, je v palestinski enklavi še živečih najmanj 20 talcev. Ob tem je ponovil, da je cilj Izraela premagati palestinsko gibanje Hamas, ter izrazil prepričanje, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno območje Gaze. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je dovolila vstop v Gazo stotim tovornjakom s človekoljubno pomočjo. V enklavi sicer vlada katarstrofalno razmerje zaradi lakote in nadaljevanja silovitih izraelskih napadov.

Radijski dnevnik Tovornjaki s človekoljubno pomočjo v Gazi, a prebivalci še brez živil in zdravil

Prebivalci Gaze ostajajo brez hrane in zdravil - Izrael namreč odlaša z dovoljenjem za razdeljevanje pomoči, ki so v enklavo prispeli s približno sto tovornjaki. Številne članice Unije so kritične tudi zaradi streljanja izraelskih sil na diplomate na Zahodnem bregu. Dogajanje na palestinskih ozemljih je pred evropskimi poslanci v Bruslju obsodila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Drugi poudarki: - Revizorji opozarjajo na tveganja pri črpanju evropskih sredstev za odpornost. - Kako bo država v prihodnje preganjala lastnike nezakonitega premoženja? - Prostovoljstvo - poslanstvo, ki poudarja pomoč, upanje in človečnost.

Studio ob 17.00 Bodo osnovne šole z novim šolskim letom v vzgoji delovale bolj učinkovito?

Uporaba mobilnih telefonov v osnovni šoli le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka; nov obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije za učence sedmega razreda čez tri leta; precej sprememb v vzgojnem delovanju šole, na primer umik učenca, ki otežuje varnost in izvedbo pouka, iz šole; učitelji bodo lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli. To so predlogi iz novele zakona o osnovni šoli, o katerih bo junija odločal državni zbor, v praksi pa naj bi zaživele prvega septembra. Kaj o njih menijo vpleteni v šolski sistem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveza aktivov svetov staršev Slovenije; Sašo Božič, ravnatelj OŠ Mengeš, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Dogodki in odmevi V Gazo prihaja pomoč, a je Združeni narodi kljub kritičnim razmeram še ne smejo razdeljevati

Izrael je ostro kritiziral včerajšnjo odločitev Evropske unije, da ta zaradi stopnjevanja vojaške ofenzive na Gazo in blokade humanitarne pomoči pregleda prostotrgovinski sporazum z Izraelom. Po mnenju izraelskih oblasti gre za popolno nerazumevanje kompleksne resničnosti. Na območje Gaze je po enajstih tednih blokade vstopilo nekaj več kot sto tovornjakov s humanitarno pomočjo, a ta še vedno ni dosegla prebivalcev. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bruslja poudarila, da je širitev Unije geopolitična nuja. - Računsko sodišče: črpanje sredstev iz načrta za okrevanje v minulih štirih letih premalo učinkovito. - Maturanti na ulicah 34-ih evropskih mest so se opoldne znova zavrteli ob melodijah četvorke.

Po Sloveniji Zasavsko gospodarstvo lani poslovalo slabše; večina Zasavcev se vozi na delo drugam

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Podražitev ogrevanja v Trbovljah. - V Mozirju zaradi dotrajanosti objekta zaprli tamkajšnjo enoto varstveno-delovnega centra. - Vrhunec Tedna vseživljenjskega učenja je današnja parada učenja v 23-ih krajih po Sloveniji. - Erazmova lipa v Predjami, neverjetna pričevalka zgodovine, se lahko pohvali z odličnim genskim materialom.

Danes do 13:00 Človekoljubna pomoč, ki je prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave.

Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura

Aktualna tema Planinske koče potrebujejo sistemsko financiranje

V Sloveniji imamo ta trenutek po podatkih Planinske zveze Slovenije 176 planinskih koč in velika večina nujno potrebuje obnovo. Sploh tiste, zgrajene v času prostovoljskih akcij zagretih planincev in društev, ki danes že davno ne ustrezajo več sodobnim standardom in predpisom. Z njimi v pretežni meri še vedno upravljajo planinska društva, ki pa imajo že samo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav, zato za večje investicije denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni. Da mora država nujno nasloviti to vprašanje, so zdaj znova opozorili na Planinski zvezi Slovenije in pogovori so že stekli.

Ob osmih Boris Hajdinjak: Na izraelski televiziji ni prizorov palestinskega trpljenja

Izrael grozi s popolnim zavzetjem Gaze. Od tam prihajajo apokaliptični prizori porušenih domov, sestradanih otrok, obupanih ljudi, ki jih preseljujejo zdaj sem, zdaj tja. Mednarodna skupnost je zdaj vendarle začela stopnjevati pritisk na vlado Benjamina Netanjahuja, ki pa pravi, da je to darilo Hamasu in da bo nadaljeval vojno do "popolne zmage". Kaj to pomeni in kako daleč utegne še iti, nam pomaga razumeti direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.

Več

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Več

Godbe z zgodbo Glasbeni izlet v 70. leta

.V Godbah z zgodbo smo se preselili v preteklost in se spomnili nekaterih dogodkov in skladb, ki so zaznamovala 70. leta, čas dobre in različne glasbe – popa, soula, funka, metala, disco glasbe, pa tudi punka in novega vala. Med drugim so leta 1977 v ameriških kinematografih začeli predvajati prvi film iz serije Star Wars (Vojna zvezd), ki je postal najbolj gledan film vseh časov, Nasa je izstrelila v vesolje mednarodno sondo Voyager 2, Elvis Presley je ima svoj zadnji koncert, The Clash so izdali debitantski album in 20. oktobra tistega leta je strmoglavilo letalo, v katerem so bili člani skupine Lynyrd Skynyard. Ronnie Van Zant, Steve Gaines in Cassie Gaines so v nesreči zgubili življenje. Poslušamo jih v skladbi Sweet home Alabama.

41 stopinj vročine Suzana spi

V oddaji poslušamo skladbe: Ati Soss: Tema za PORL - solista saksofonist Ati Soss in bobnar Franc Jagodic Janez Gregorc: Hera - solista Silvo Štingl in saksofonist Andy Arnol Thelonious Monk, Cootie Williams/Gil Evans: 'Round Midnight - solista pianist Blaž Jurjevčič ter saksofonist Aleš Suša Emil Spruk: Somerset's Demolition - solist saksofonist Tadej Tomšič Lojze Krajnčan/Robert Jukič/Lojze Krajnčan: Suzana spi - solistke pevke Ana Čop, Maša But, Nina Strnad

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Planinski krst

Obiskovanje gora je ena od najbolj priljubljenih in najpomembnejših prostočasnih dejavnosti na Slovenskem, planinstvo pa je hkrati tudi najbolj množična organizirana prostočasna dejavnost pri nas. Kot takšna pa ima tudi svojevrstne drobne kulturne vzorce in tradicije. Najpomembnejša šega družbene in družabne plati planinstva je planinski krst – obred, ki bodisi potrdi nek planinski ali alpinistični dosežek, bodisi zaznamuje vstop posameznice oziroma posameznika v tako ali drugače organizirane, z gorami in življenjem v njih povezane skupnosti planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi razkriva zanimive plati tega planinskega in alpinistični ritual z dolgo tradicijo skozi besede in razmišljanja planincev, alpinistov, gorskih vodnikov in vodij mladinskih planinskih taborov.

Etnofonija 41. Druga godba, prvi del

Nocojšnja Etnofonija, ki jo pripravlja Mario Batelić, bo prva od dveh, v katerih bomo predstavili program letošnjega 41. festivala Druga godba. V prvi oddaji bomo med drugim zavrteli prvenec Ob reki mmmm domače zasedbe Nika Prusnik & bratje Poljanec.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 18. 5. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 18. 5. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer ANGELICA GARCIA V KONCERTU Z DRUGE GODBE (Urednik: Jane Weber)

V sobotnem koncertu, ki sta ga za vas pripravila zvokovni mojster Matjaž Mastnak in Jane Weber, nastopa Angelica Garcia iz Združenih držav Amerike. Koncert smo posneli na lanski Drugi godbi. Angélica Garcia je ameriška kantavtorica mehiško-salvadorskih korenin, pozornost je vzbudila s pesmijo "Jicama", ki se je znašla na NPR Tiny Desk, lestvicah New York Timesa in celo na seznamu Baracka Obame. A v kontekstu drugih godb je zanimiv njen prehod v elektronske vode, pri katerih pa ne zanika svojih latinskih genov, kar je še posebej poudarjeno v njeni samosvoji vokalni izvedbi. To sovpada z njeno selitvijo v New York in s podpisom pogodbe z založbo Partisan (med drugim je to založba PJ Harvey), ki je očitno prepoznala njen potencial in nadarjenost. Prijetno poslušanje koncerta z Druge godbe! Refl exiones Color de dolor Carma the knife(remix) Bryn Bliska Malaguena/juanita Angel Mira me El cue Y grito Intuicion Vampira Gemini Paloma

Pesem v žepu Salamander: Salamander

Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Vse rože sveta

Tokrat vas znova vabimo v družbo cvetja. Z glasbo, seveda! Zveni nekaj zimzelenih, vmes pa se najde tudi kakšna novejša viža, nikakor pa naslova oddaje ne vzemite preveč zares ... Vseh rož sveta se v eno oddajo ne da spraviti. Prav gotovo vam na to temo ponudimo nadaljevanje! Prav vse (rože namreč). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Evrovizijske zmagovalke

Ta teden je v znamenju 69. tekmovanja za Pesem Evrovizije, ki ga po zaslugi lanskega zmagovalca Nema in njegove zmagovalne skladbe The Code prirejajo v Švici, v Baslu. V Godbah z zgodbo pa smo šli v preteklost tekmovanja, ko je glavno vlogo še imela glasba, in se spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb in njihovih izvajalcev.

41 stopinj vročine Miha Gunzek

V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.

Več

Gymnasium Znanje prve pomoči rešuje življenja

Z nami je bila ekipa Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v prvi pomoči, v Črnomlju ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, v srednješolski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojila naslov državnih prvakov. Popeljali so nas skozi svoj nastop in nam s praktičnimi primeri približali osnove nudenja prve pomoči.

Lahko noč, otroci! Sanja Janša: Cof pa hop!

Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Sanje Janša: Cof pa hop! Ah, ti cofi, kako potujejo, kje vse se ustavijo in kje vse se srečamo z njimi. Cofasta miniatura iz domišljijskega sveta, ki pa nas opomni, da imajo tudi predmeti svoje življenje. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtorica besedila: Sanja Janša. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Lahko noč, otroci! Neža Maurer: Televizijski otroci

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Lahko noč, otroci! Barbara Hanuš: Obliž za moč in pogum

Med 19. in 25. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri OZN 20. maja praznuje ves svet, na Prvem programu Radia Slovenija že osmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, osme sezone so se znašle tri zbirke pesmi in štiri pravljice. Eden od namenov cikla Čebelice je slušno opismenjevanje otrok, eden od ciljev pa ustvarjanje poetičnih, toplih, človeških vsebin za najmlajše s skrbno izbrano literaturo in njeno interpretacijo.V prvem večeru prisluhnite omnibusu treh zgodb Barbare Hanuš. O obližu za moč in pogum, pa o tem, da je kašljanje in kihanje lahko prav zabavno in tem, kaj pomiri Marka, da ne kriči več. Kako pogumni morajo biti otroci … Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Barbara Hanuš. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Lahko noč, otroci! Spoznanje

Majhna bela kosmata kepica … Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Neža Maurer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Zverinice Losos: Športnik z dobrim spominom

Plavati proti toku reke mimo največjih plenilcev? To je poslanstvo lososa, športnega zvezdnika med ribami. Losos je nenavadna riba, ena redkih, ki se odloči spremeniti svoje življenje, ko odraste. Odpove se mirnemu življenju v slanih in hladnih vodah Atlantskega in Tihega oceana. Zdaj je dovolj zrel, da lahko z močnimi mišicami začne veliko potovanje: plavanje po reki navzgor! To dejstvo je znano, vendar ga ne razumemo povsem, zakaj bi plavali proti toku reke? Ali ne bi bilo enostavneje plavati s tokom, po reki navzdol? Toda losos mora izpolniti posebno nalogo. Poslušajmo – katero! Avtorji literarnih del: Thibault Marthi Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorici: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan

RIO radijska igra za otroke Igor Likar: Če bi čebele pele

V zgodbi spoznamo čebelico Pelo, ki bi najraje samo prepevala, medu pa ne bi nabirala – kar pa ni všeč drugim čebelam. Radijsko igro za otroke na program uvrščamo ob bližajočem se svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Čebela Pela – Jožica Avbelj Čebele – Jana Osojnik, Jerica Mrzel, Mojca Ribič, Polona Vetrih, Nada Bavdaž, Marinka Štern, Majda Kohek Kmet Rozman – Boris Cavazza Sraka Spiker – Alja Tkačev Medved Stane – Dare Valič Čmrlji – Marko Okorn, Zvone Hribar, Katja Levstik in Srečo Špik Nastopili so še – Berta Bojetu Boeta, Damjana Černe, Olga Grad, Jože Valentič, Elda Stanič, Milka Potočnik, Elza Rituper, Daša Dovžan, Mojca Cavazza, Damir Meglič, Filipina Jerman Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tonski mojster: Miro Marinšek Snemalec in montažer glasbe: Matevž Plevnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1985.

Lahko noč, otroci! O prevzetni spalni srajci

Ko muca psičku pripoveduje zgodbo. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Josef Čapek. Prevedel: Boris Urbančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Hudo! Predstavitev tekmovalnih posnetkov novinarskih delavnic

V oddaji Hudo smo predstavili devet tekmovalnih posnetkov, v okviru novinarskih delavnic, ki jih izvajamo na slovenskih osnovnih šolah, so jih pripravili mladi novinarke in novinarji. Njihova naloga je bila, da v dobrih treh minutah predstavijo svoj domači kraj. Najboljši posnetek nam boste pomagali izbrati tudi poslušalke in poslušalci, glasovanje se je na spletni strani Prvega začelo v soboto ob 11. uri, trajalo bo do 31. maja do 11. ure. Zmagovalca razglasimo na finalni prireditvi, ki bo na sporedu 7. junija.

Kulturomat Folkloristka Hana Biličič

V današnjem Kulturomatu spoznavamo dekle, ki že od malega združuje dediščino svojega domačega kraja z glasbo, plesom in medosebnim povezovanjem. Hana Biličič je dijakinja ekonomske gimnazije Novo mesto, doma iz Vinice. Velik del svojega prostega časa posveča kulturnemu udejstvovanju. Že od malih nog je članica KUD Vinica, kjer pleše pri folklori, igra tamburico in poje v vokalni skupini. Zraven tega je aktivna v gasilskem društvu, sodeluje pri organizaciji dogodkov in še bi lahko naštevali. Pred mikrofon jo je povabila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Hudo športni Atlet Matic Selak: "Pri mnogoboju mi ni dolgčas."

Na OŠ Trebnje smo spoznali odličnega atleta. Matic Selak, ki obiskuje 8. razred, trenira mnogoboj v Atletskem klubu Krka. V katerih atletskih disciplinah nastopa in kako uspešen je na tekmovanjih, izvemo v rubriki Hudo športni.

Več

Sami naši Glasbene fuzije, novi srbski val in priseljenska literatura

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem spoznajte Gorana Bojčevskega – vrhunskega klarinetista z makedonskimi koreninami, ki iz Celja osvaja svet z glasbenim slogom balkan nuevo. Obiščemo tudi koncert beograjskega benda Gazorpazorp, ki s svojim svežim postpankovskim zvokom odpira novo poglavje srbskega vala. Za konec pa še pogovor o priseljenski književnosti s pisatelji, ki pišejo v več jezikih, z več identitetami in spomini.

Naše poti 25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.

Sotočja 'Biti Slovenec v zamejstvu je lepo, čeprav včasih težko'

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.

Slovencem po svetu Slovenski mendoški oktet gostoval v Sloveniji

Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.

Sami naši Topli obroki za vse, plesna povezanost Balkana in Frljićev Inkubator

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.

Naše poti Slaba komunikacija med občino Lendava in Romi omejuje napredek naselja v Dolgi vasi

V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.

Sotočja Za večjezičnost in raznolikost!

70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih.

Slovencem po svetu V Bruslju deluje tudi slovenski bralni klub

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Sami naši Upor v gledališču, telesa v gibanju in razmislek o ljubezni

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z enim najprodornejših evropskih režiserjev Oliverjem Frljićem, ki z umetnostjo izziva nacionalizem, fašizem in revizionizem ter se vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Nato vas povabimo k razmisleku o sodobni ženski poeziji z Dubravko Đurić, avtorico antologije Telesa in jeziki v gibanju. Za konec pa še predstava O ljubavi, čustveno in estetsko raziskovanje ljubezni danes v izvedbi mladih umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije.

Naše poti S humanitarno akcijo obnovili hišo romski družini v Doliču

V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.

Slovencem po svetu Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma«

Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.

Več

Lokalni čas Idrija utripa v ritmu mladosti in prostovoljstva

Tokratni Lokalni čas bomo povezali z nacionalnim Tednom prostovoljstva in podrobneje spoznali delo Mladinskega centra Idrija, ki zelo bogati dogajanje v mestu. Prejšnji teden so iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejeli priznanje za posebne dosežke na natečaju Naj prostovoljec leta 2024.

Ob osmih Žiga Vavpotič: Kitajska nam najbolj zameri dvojna merila

V Sloveniji o Kitajski še vedno razmišljamo o klišejih, a po izkušnjah se v tej državi držijo pravil, če jih jasno postavimo, pravi predsednik slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žiga Vavpotič. Sredi obiska slovenske gospodarske delegacije na Kitajskem se v oddaji Ob osmih z njim pogovarjamo o tem, ali bo Slovenija postala kitajsko okno v Evropsko unijo, je to priložnost, ki jo moramo zgrabiti, in kakšne so pasti. Pa tudi o vlogi Kitajske v preurejanju sveta.

Jutranja kronika V izraelskih napadih na Gazo v minulem dnevu urah ubitih skoraj 100 ljudi

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Duhovna misel Gregor Čušin: Modri in razumni

Se spomnite, kako je bilo, ko ste bili še otroci? Ko ste živeli v svetu, v katerem so bili edini hudi problemi črke in številke … in pozneje: računi, formule, enačbe, neznanke … gravitacija … fotosinteza, evolucija, revolucija … zemljepisna širina, zemljepisna dolžina … pa pravopis in lepopis… Ko niste imeli težav z Miklavžem, birmo, župnikom, papežem, Cerkvijo… Ko so se vam zapovedi zdele čisto v redu… celo nujne mogoče?!... Potem pa ste kar na lepem vse prerasli, šolo zamenjali za službo in se sami sebi zazdeli neverjetno pomembni … S Cerkvijo, s papežem, z zapovedmi ste naredili tako kot z Miklavžem … in se preselili v svet, v katerem se ne znajdeš več brez urnika in garmina. Svet resnih in zaskrbljenih obrazov, ki si ne znajo več predstavljati, kako je, če se ne mudi, in kako diši v večernem mraku, preden začne snežiti. Svet težkih in tujih besed, iz katerega so računalniki in telefoni pregnali pesmi in pravljice. Svet uspešnih in lepih, v katerem se ne posluša, ampak le ocenjuje, v katerem se ne popravlja, ampak le zamenja … Svet modrih in razumnih, v katerem se vse premeri, stehta in zapiše v razpredelnice … Modri in razumni … Tako je Jezus imenoval učene in pametne, slavne in bogate in kar jih je še te vrste … nadute in zagledane vase … … ki živijo v svetu, v katerem ni prostora za Boga, ki se ga ne da zamenjati, ki ga je treba poslušati in se njegove Ljubezni ne da izmeriti in opisati … Ni prostora za Boga, ki ga ne moremo spraviti v razpredelnice, predalčke in škatle … Svet, v katerem ne znamo več v štirih potezah spraviti slona v hladilnik! (Saj veste, no: Kako v treh potezah spravite žirafo v hladilnik? Odprete vrata, spravite žirafo na poličko in zaprete vrata. In kako v štirih potezah spravite slona v hladilnik? Odprete vrata, vzamete ven žirafo, date noter slona in zaprete vrata. Čisto preprosto!) In tako Bog čaka kot slon pred hladilnikom, ker si, modri in razumni, kot smo, ne znamo več predstavljati … ker ne verjamemo … ker ne verujemo… Veste, kako z eno potezo spravite Boga v svoje življenje, v svoje srce? Čisto preprosto! Odprete srce … Odprete srce!

Jutranja kronika Izraelske oblasti vztrajajo pri ofenzivi v Gazi, na Zahodnem bregu diplomatski incident

Izrael kljub vsesplošnemu pritisku mednarodne skupnosti vztraja pri ofenzivi, ki v Gazi terja številne smrtne žrtve. Čeprav je v enklavo v zelo omejenih količinah začela pritekati humanitarna pomoč, pa razmere v njej ostajajo izredno težke. V javnosti odmeva tudi diplomatski incident na Zahodnem bregu, ki je naletel na ostre odzive evropskih in drugih držav. Druge teme: - Nemški gospodarski svet vladi svetuje dolgoročne investicije - Pred poslanci predlog ukinitve obveznega članstva v Kmetijsko gozdarski zbornici - V Domžalah odprtje novega centra dnevnih aktivnosti

Godbe z zgodbo Glasbeni izlet v 70. leta

.V Godbah z zgodbo smo se preselili v preteklost in se spomnili nekaterih dogodkov in skladb, ki so zaznamovala 70. leta, čas dobre in različne glasbe – popa, soula, funka, metala, disco glasbe, pa tudi punka in novega vala. Med drugim so leta 1977 v ameriških kinematografih začeli predvajati prvi film iz serije Star Wars (Vojna zvezd), ki je postal najbolj gledan film vseh časov, Nasa je izstrelila v vesolje mednarodno sondo Voyager 2, Elvis Presley je ima svoj zadnji koncert, The Clash so izdali debitantski album in 20. oktobra tistega leta je strmoglavilo letalo, v katerem so bili člani skupine Lynyrd Skynyard. Ronnie Van Zant, Steve Gaines in Cassie Gaines so v nesreči zgubili življenje. Poslušamo jih v skladbi Sweet home Alabama.

Zrcalo dneva Izraelski premier Netanjahu pripravljen na začasno prekinitev ognja v Gazi.

Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Kot ocenjuje, je v palestinski enklavi še živečih najmanj 20 talcev. Ob tem je ponovil, da je cilj Izraela premagati palestinsko gibanje Hamas, ter izrazil prepričanje, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno območje Gaze. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je dovolila vstop v Gazo stotim tovornjakom s človekoljubno pomočjo. V enklavi sicer vlada katarstrofalno razmerje zaradi lakote in nadaljevanja silovitih izraelskih napadov.

Gymnasium Znanje prve pomoči rešuje življenja

Z nami je bila ekipa Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v prvi pomoči, v Črnomlju ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, v srednješolski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojila naslov državnih prvakov. Popeljali so nas skozi svoj nastop in nam s praktičnimi primeri približali osnove nudenja prve pomoči.

Lahko noč, otroci! Sanja Janša: Cof pa hop!

Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Sanje Janša: Cof pa hop! Ah, ti cofi, kako potujejo, kje vse se ustavijo in kje vse se srečamo z njimi. Cofasta miniatura iz domišljijskega sveta, ki pa nas opomni, da imajo tudi predmeti svoje življenje. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtorica besedila: Sanja Janša. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Radijski dnevnik Tovornjaki s človekoljubno pomočjo v Gazi, a prebivalci še brez živil in zdravil

Prebivalci Gaze ostajajo brez hrane in zdravil - Izrael namreč odlaša z dovoljenjem za razdeljevanje pomoči, ki so v enklavo prispeli s približno sto tovornjaki. Številne članice Unije so kritične tudi zaradi streljanja izraelskih sil na diplomate na Zahodnem bregu. Dogajanje na palestinskih ozemljih je pred evropskimi poslanci v Bruslju obsodila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Drugi poudarki: - Revizorji opozarjajo na tveganja pri črpanju evropskih sredstev za odpornost. - Kako bo država v prihodnje preganjala lastnike nezakonitega premoženja? - Prostovoljstvo - poslanstvo, ki poudarja pomoč, upanje in človečnost.