Jurij Popov

Jurij Popov - Novinar

Novinar urednik, ki je prešel v uredništvo dokumentarno-feljtonskega programa po osamosvojitvi Slovenije leta 1992. Do takrat, od leta 1984 dalje, je bil član uredništva Dnevno-informativnega programa, kjer je urejal poročila in vodil dnevno-informativne oddaje od Jutranjih kronik prek Dogodkov in odmevov do Radijskega dnevnika. Ko je prešel v DFR je nekaj časa urejal, oblikoval in vodil Socialni observatorij (v nočnem programu), ki je bil namenjen socialnim temam, od trgovine z ljudmi prek položaja žensk v sodobni slovenski družbi do moči in nemoči socialnih služb in tako naprej. Do upokojitve (aprila 2016) je pripravil več kot 750 radijskih dokumentarnih oddaj in sicer v rubrikah Naš gost, ki se je preimenovala v Razkošje v glavi, Naš kraj, oddaje, ki je ni več, Praznične reportaže, tudi teh ni več, Nedeljske reportaže in Sledi časa. Takoj po osamosvojitvi je preoblikoval in postavil na nove temelje oddajo Na današnji dan in jo leto in pol tudi urejal. Kot novinarja ga zanimajo predvsem socialne in zgodovinske teme, pa kulturne in popotniške. Kar zadeva zgodovinske teme ga najbolj zanimajo teme iz slovenske zgodovine, saj je prepričan, da jo premalo poznamo. V vsaki oddaji, ki jo pripravlja, zdaj kot pogodbeni sodelavec, poišče in poudari nekaj temeljnih vrednot, vrednot, ki imajo pomembno vlogo za sožitje med ljudmi, spoštovanje narodove identitete ter za dosledno sledenje Kantovemu kategoričnemu imperativu, ki ga šteje za temelj svojega novinarskega dela.

Kako se rojevajo pravljice

Kakšen je občutek biti oče ali mati pravljičnih likov?

Pesmi iz teme

Zbirka v kletnih prostorih gradu Žužemberk

SAZU

80 let v službi slovenskega naroda

Fotoklub Maribor

Klub je bil ustanovljen že leta 1936, a še danes pa je v njem več kot sto članov

Križarski pohod na Kobarid

Zadnji pohod na naših tleh je bil pohod proti stari veri.

Gubčeva brigada

Izviren dokument bojne poti, ki ga je ustvaril slikar Boris Kobe

Piran, kot je bil nekoč

Spletna stran združuje pripadnike vseh treh nacionalnih skupnosti, ki živijo ali so živeli na tem območju – italijansko, hrvaško in slovensko.

Planinska jama

Največje evropsko jamsko sotočje

Praška pomlad 1968

Ljudje so zahtevali korenite spremembe: od totalitarizma k odprti družbi, odpravo enopartijskega monopola in učinkovit nadzor oblastnih elit.

Netopir – leteča miš

Števila, koliko jih je pri nas, ne pozna nihče, saj jih je nemogoče prešteti. Kaj dela netopirja nenavadnega?