{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=enisa-brizanirtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=enisa-brizanirtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=15&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=enisa-brizanirtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"133681","attributes":{"wp-id":339523,"date":"2020-01-21T00:41:24+01:00","modified":"2020-02-03T23:00:06+01:00","slug":"nase-poti-243","post-type":"post","title":"Pogoji za življenje romskih otrok v naseljih brez vode in elektrike","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/nase-poti-243/","content":"

Smrt novorojenčka v enem od romskih naselij na Dolenjskem, na tnalo postavlja pogoje za življenje romskih otrok v naseljih brez vode in elektrike. Tudi pristojnost in ravnanje staršev in države. Centri za socialno delo po spremembi zakonodaje oziroma po uvedbi družinskega zakonika izvajajo ukrepe, ki jih izreka sodišča, pove Katarina Hiti, direktorica za socialno delo osrednja Slovenija, enota Kočevje.

Center ne odloča več o samem ukrepu, ampak o tem odloči sodišče. Država, se pravi CSD in sodišče, pa izvedeta ukrep, ko starši svoje obveznosti na izvajajo v korist otroka in je ogroženost tako visoka, da je potrebno izvest ukrep za zaščito mladoletnega otroka. Temeljni pogoj, da lahko država poseže v neko družinsko razmerje in zavaruje mladoletnega otroka, je otrokova ogroženost. Izpolnjena morata biti dva pogoja, in sicer ali obstaja škoda in verjetnost za nastanek škode na otroku in vir zaradi katerega je pri otroku nastala škoda. Ali je to ravnanje staršev, to se pravi nekaj kar starša nista naredila ali sta opustila. Če govorimo o opuščanju skrbi za mladoletnega otroka, to je en primer, drugi trije primeri so zanemarjanje mladoletnega otroka, nasilje nad otrokom, ravnanje v veliko škodo tega otroka in nekaj kar je že izkazano kot posledica.

Več o tem v Naših poteh, kjer bomo predstavili drugo stanje oziroma drug pogled na reševanje romske tematike. Na severovzhodu države, je zadnjih nekaj let poudarek na še boljšem sobivanju Romov in večinskega prebivalstva. Kakšen pristop izbrati pri najmlajših smo preverili v splošni knjižnici v Ljutomeru, kjer na ustvarjalnih delavnicah spoznavajo različne kulture sveta, tudi romsko pove direktorica splošne knjižnice Ljutomer, Vesna Laissani.

Danes imamo že drugo delavnico, v januarju je že bila ena. Seveda je naša knjižnica odprta za vse skupine, otrokom želimo predstaviti druge narode in kulture. Tako se je porodila ideja, da predstavimo romsko kulturo, kar se nam je zdelo super, glede na to da dosti govorimo o migracijah, integraciji, medkulturnem sodelovanju. V vrtcu so bili takoj za to. Preživeli smo zelo lepo delavnica, zdaj vidim da se bo ponovila, da se bodo otroci naučili še nekaj o samem življenju Romov, tudi njihovo zastavo so si zdaj prilepili, naučili se bodo par besed in kar je tisto kak mi rečemo lȕkif ali zaključek, je romski ples, ki se ga že vsi tudi veselimo.

Tako kot vsak prvi ponedeljek v mesecu, tudi nocoj izbiramo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Na domačem delu se bosta pomerili skupini Šukar in Romano Glauso. Na tujem delu pa Sabor de Gracia in Marko Louis. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju, po 21-ti na Prvem.

","excerpt":"Smrt novorojenčka v enem od romskih naselij na Dolenjskem ","featured-media-id":28262,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174669422","abovetitle":"","subtitle":"Smrt novorojenčka v enem od romskih naselij na Dolenjskem ","category-text":"False","permalink":"2020/01/nase-poti-243/","show-start":"2020-02-03T21:05:00+01:00","show-end":"2020-02-03T22:00:00+01:00","audio-length":"3150","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/03/NaepotiMMC.PR1.20200203.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174669422","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Center ne odloča več o samem ukrepu, ampak o tem odloči sodišče. Država, se pravi CSD in sodišče, pa izvedeta ukrep, ko starši svoje obveznosti na izvajajo v korist otroka in je ogroženost tako visoka, da je potrebno izvest ukrep za zaščito mladoletnega otroka. Temeljni pogoj, da lahko država poseže v neko družinsko razmerje in zavaruje mladoletnega otroka, je otrokova ogroženost. Izpolnjena morata biti dva pogoja, in sicer ali obstaja škoda in verjetnost za nastanek škode na otroku in vir zaradi katerega je pri otroku nastala škoda. Ali je to ravnanje staršev, to se pravi nekaj kar starša nista naredila ali sta opustila. Če govorimo o opuščanju skrbi za mladoletnega otroka, to je en primer, drugi trije primeri so zanemarjanje mladoletnega otroka, nasilje nad otrokom, ravnanje v veliko škodo tega otroka in nekaj kar je že izkazano kot posledica.

"},{"kind":"html","content":"

Danes imamo že drugo delavnico, v januarju je že bila ena. Seveda je naša knjižnica odprta za vse skupine, otrokom želimo predstaviti druge narode in kulture. Tako se je porodila ideja, da predstavimo romsko kulturo, kar se nam je zdelo super, glede na to da dosti govorimo o migracijah, integraciji, medkulturnem sodelovanju. V vrtcu so bili takoj za to. Preživeli smo zelo lepo delavnica, zdaj vidim da se bo ponovila, da se bodo otroci naučili še nekaj o samem življenju Romov, tudi njihovo zastavo so si zdaj prilepili, naučili se bodo par besed in kar je tisto kak mi rečemo lȕkif ali zaključek, je romski ples, ki se ga že vsi tudi veselimo.

"},{"kind":"html","content":"

V Naših poteh obeležujemo današnji dan spomina na holokavst. Avgusta lani smo tudi mi obiskali to zloglasno taborišče smrti, po njem nas je vodil Richard Bielski. V to taborišče je bilo odpeljanih tudi 43 Romov iz okolice Novega mesta, podatka o tem, da bi se kdo od njih vrnil ni. Nacisti so v skladu s končno rešitvijo “judovskega vprašanja”, enako podlago uporabili tudi pri rešitvi “vprašanja Romov” v Evropi. Februarja 1943 so po Himmlerjevem ukazu ustanovili tki Zigeunerfamilienlager, kamor so brez selekcije v 38 lesenih barak nastanili okoli 23.000 Sintov in Romov, večinoma iz Nemčije in Avstrije. V barake, namenjene stajam za konje, brez ogrevanja in sanitarij so nastanili tudi do 600 ljudi.

Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial

Pogovarjali smo se z dvema glasbenikoma, ki sta sodelovala pri glasbenem projektu. Damir Mazrek je k sodelovanju povabil Bajso Arifovsko, glasbenico iz Severne Makedonije, sicer večinstrumetalistko, ki ji je blizu tradicionalna makedonska glasbena zapuščina.

Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.

V januarski rubriki o romskem jeziku govorili o podedovanem romskem besedišču. V romščini namreč ločimo med podedovanim besediščem in besediščem, ki smo ga pozneje prevzeli iz drugih jezikov.

","excerpt":"V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov","featured-media-id":28142,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174667819","abovetitle":"","subtitle":"V taborišču smrti ubitih tudi najmanj 23.000 Romov in Sintov","category-text":"False","permalink":"2020/01/nase-poti-241/","show-start":"2020-01-27T21:05:00+01:00","show-end":"2020-01-27T22:00:00+01:00","audio-length":"3156","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/27/NaepotiMMC.PR1.20200127.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174667819","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Tisti, ki so bili zaprti v Zigeunerfamilien lagerju niso nikoli zapustili taborišča. Ta sektor je bil vzpostavljen pozno pozimi 1943, po Himlerjevem ukazu za uničenje vseh evropskih Romov, ki so bili označeni kot sovražniki ali prihodnji sovražniki nemške države. Zanje so pravzaprav veljala enaka pravila kot za judovske žrtve. Vsi so bili najprej prepeljani sem in potem uničeni. Nekaj težav je bilo, ker je bilo veliko Romov oziroma Sintov, nemških državljanov. Veliko se jih je med 1. svetovno vojno bojevalo v nemški vojski med 1. svetovno vojno in nacisti so imeli problem kako z njimi ravnati. Po eni strani so bili vojni heroji, po drugi strani, pa po novih zakonih o čisti arijski rasi iz leta 1935, označeni kot sovražniki države, kot podvrsta in zato označeni za uničenje. – Richard Bielski, vodič Auschwitz Memorial

"},{"kind":"html","content":"

Delam predvsem na tem, da ne samo ohranjam ampak tudi razvijam makedonsko tradicionalno glasbo. In k temu spada spajanje romske glasbe z različnimi stili. To mi narekuje moja romska kri. Zanimivo je, da Romi, če smo kdaj žalostni, to žalost opisujemo in doživljamo z glasbo in potem lažje in boljše volje hodimo po svetu. Ne vem, kako bi drugače opisala ta občutek. Z glasbo tisto negativno obrnemo v pozitivno. In kar bi si želela za Rome, predvsem za mlade je, da se osvobodijo stereotipov in vse kar so in čutijo, delijo s svojo okolico. Seveda v dobrem pomenu.

"},{"kind":"html","content":"

Prejšnji teden smo v Naših poteh obeležili 12. rojstni dan oddaje in novo zgoščenko skupine Šukar. Skupina je v prvih dneh novega leta pri ZKP RTV Slovenija, v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija, izdala nov samostojni album z avtorsko glasbo. O nastajanju albuma in prihajajoči obletnici, ki jo skupina letos obeležuje, smo se pogovarjali z vodjo zasedbe, Igorjem Misdarisom.

Album je nastajal toliko časa, ker smo se preprosto malce polenili in tudi zaradi velikega strahospoštovanja, da z avtorskimi stvarmi ne zakompliciramo začrtano pot, ki smo jo imeli leta in leta. Se pravi strahospoštovanje tudi do konec koncev romske kulture. Ali se bomo uspeli približati romski tradiciji oziroma glasbi, ki jo hočemo izrazit.

V začetku leta smo skupaj s poslušalci izbrali domačo in tujo skladbo minulega leta – na domačem delu je to skladba Namesto koga roža cveti, Vlada Kreslina, na tujem pa skladba Na kraj sveta, skupine Kal. Pogovarjali smo se z obema zmagovalcema, torej z Vladom Kreslinom in vodjo skupine Kal, Draganom Ristićem.

S Prekmurja seveda sem, in seveda se spomnim kako so k nam prihajali romski muzičari. Naš legendarni Cigan beltinski je Ački Horvat in on je imel sinove Joužija, Roudija, zraven so igrali še Pipaš, pa Piki in nepozabno je bilo, ko so se postavili pred vrata in začeli špilat za raznorazne praznike in rojstne dneve. So pač vedeli kdaj imaš imen dan. Pa v naši gostilni so špilali, pa pri Zvezdi, gostilni ki jo jaz opisujem v Tisti črni kitari. Tako, da sem se soočil s to imenitno dediščino njihovega muziciranja v rosni mladosti in prav gotovo, da ti ostane. Vse stvari ti ostanejo, tako kot ostane ko si prvič slišal Beatlese, tisti bit ti je ostal nekje, vse se nabira. To je pač v tebi. Vlado Kreslin
\n

\n
Naša glasba je še vedno rock’n’roma. Spremenila se je le moja zgodba, sem 15 let starejši. Tako kot se spreminja človek, se spreminja tudi umetnik, če je človek umetnik. Kal je prejšnje leto izdal dva nova singla, eden je elektro swing Kiss me please, drugi Na kraj sveta. V pripravi sta še dva singla, prvi je nekaj podobnega kot Na kraj sveta, le da gre za pop različico, drugi pa je nekaj kar Kal je. Seveda gre za neke druge dimenzije, tako kot se spreminja čas, tako se spreminja tudi umetnik. Postane bolj zrel, izkušen in stvari se naravno spremenijo. Mogoče sem bolj dojemljiv in v tem smislu je to rezultat tega, kar sem doživel v teh nekaj letih, med izdajo prejšnjega albuma in novih singlov. Dragan Ristić, Kal

Ob vsem tem, bomo skupaj z Ljudsko univerza Lendava, obeležili 60 let njihovega delovanja. Gre za eno redkih institucij, ki v svoje programe uspešno vključuje tudi pripadnike romske skupnosti

","excerpt":"Šukar, Vlado Kreslin in Dragan Ristić, Kal ","featured-media-id":28041,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174666149","abovetitle":"","subtitle":"Šukar, Vlado Kreslin in Dragan Ristić, Kal ","category-text":"False","permalink":"2020/01/nase-poti-242/","show-start":"2020-01-20T21:05:00+01:00","show-end":"2020-01-20T22:00:00+01:00","audio-length":"3213","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/20/NaepotiMMC.PR1.20200120.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174666149","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Album je nastajal toliko časa, ker smo se preprosto malce polenili in tudi zaradi velikega strahospoštovanja, da z avtorskimi stvarmi ne zakompliciramo začrtano pot, ki smo jo imeli leta in leta. Se pravi strahospoštovanje tudi do konec koncev romske kulture. Ali se bomo uspeli približati romski tradiciji oziroma glasbi, ki jo hočemo izrazit.

"},{"kind":"html","content":"

S Prekmurja seveda sem, in seveda se spomnim kako so k nam prihajali romski muzičari. Naš legendarni Cigan beltinski je Ački Horvat in on je imel sinove Joužija, Roudija, zraven so igrali še Pipaš, pa Piki in nepozabno je bilo, ko so se postavili pred vrata in začeli špilat za raznorazne praznike in rojstne dneve. So pač vedeli kdaj imaš imen dan. Pa v naši gostilni so špilali, pa pri Zvezdi, gostilni ki jo jaz opisujem v Tisti črni kitari. Tako, da sem se soočil s to imenitno dediščino njihovega muziciranja v rosni mladosti in prav gotovo, da ti ostane. Vse stvari ti ostanejo, tako kot ostane ko si prvič slišal Beatlese, tisti bit ti je ostal nekje, vse se nabira. To je pač v tebi. Vlado Kreslin
\n

\n
Naša glasba je še vedno rock’n’roma. Spremenila se je le moja zgodba, sem 15 let starejši. Tako kot se spreminja človek, se spreminja tudi umetnik, če je človek umetnik. Kal je prejšnje leto izdal dva nova singla, eden je elektro swing Kiss me please, drugi Na kraj sveta. V pripravi sta še dva singla, prvi je nekaj podobnega kot Na kraj sveta, le da gre za pop različico, drugi pa je nekaj kar Kal je. Seveda gre za neke druge dimenzije, tako kot se spreminja čas, tako se spreminja tudi umetnik. Postane bolj zrel, izkušen in stvari se naravno spremenijo. Mogoče sem bolj dojemljiv in v tem smislu je to rezultat tega, kar sem doživel v teh nekaj letih, med izdajo prejšnjega albuma in novih singlov. Dragan Ristić, Kal

"},{"kind":"html","content":"

Ob vsem tem, bomo skupaj z Ljudsko univerza Lendava, obeležili 60 let njihovega delovanja. Gre za eno redkih institucij, ki v svoje programe uspešno vključuje tudi pripadnike romske skupnosti

10 leto zapored izbiramo domačo in tujo skladbo minulega leta. Na naših seznamih se je po vašem zadnjem glasovanju pred dvema tednoma znašlo dvaindvajset skladb. Iz njih smo jih v redakciji oddaje z glasovanjem izluščili osem, štiri domače in štiri tuje.Z vašimi glasovi boste med finalistkami izbrali domačo in tujo skladbo Naših poti leta 2019. Na domačem delu izbiramo med skladbami: MOJA BEJLA Z VARAŠA, Romano Glauso, NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, Vlado Kreslin, LAGANINI FEAT. SAŠO AVSENIK, Teo Collori in Momento Cigano in BARO ILO, Šukar.Na tujem pa med naslednjimi predlogi: EL MUERTO VIVO, Sabor de Grácia, MRAK, Boban Marković Orkestar, HAJDI PHRALA, Romano Drom in NA KRAJ SVETA, Kal.

","excerpt":"Izbor domače in tuje skladbe minulega leta","featured-media-id":27727,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174662993","abovetitle":"","subtitle":"Izbor domače in tuje skladbe minulega leta","category-text":"False","permalink":"2019/12/nase-poti-240/","show-start":"2020-01-06T21:05:00+01:00","show-end":"2020-01-06T22:00:00+01:00","audio-length":"3191","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/06/NaepotiMMC.PR1.20200106.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174662993","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Predan športnik, profesionalen trener, nekdanji atlet, zdajšnji potapljač na vdih, kolesarski odvisnež, ljubitelj mrzle vode in adrenalina – vse to je Gašper Predanič. Predan zastavljenim ciljem, se nenehno izobražuje in je osredotočen na svoje delo, ki mu je prineslo sodelovanje s številnimi vrhunskimi in rekreativnimi športniki. V nočnem obisku bomo z Gašperjem Predaničem med drugim govorili tudi o tem kaj lahko sami naredimo za izboljšanje našega počutja.

","excerpt":"Športnik, atlet in osebni trener","featured-media-id":27621,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174661171","abovetitle":"","subtitle":"Športnik, atlet in osebni trener","category-text":"False","permalink":"2019/12/nocni-obisk-1801/","show-start":"2019-12-27T00:15:00+01:00","show-end":"2019-12-27T01:00:00+01:00","audio-length":"5282","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/27/GaperPredaniMMC.PR1.20191227.5.0015.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174661171","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"395"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27621"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27621"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"131242","attributes":{"wp-id":333752,"date":"2019-12-10T00:41:09+01:00","modified":"2019-12-23T22:18:06+01:00","slug":"nase-poti-238","post-type":"post","title":"Kako zagotoviti spodbudno učno okolje?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/12/nase-poti-238/","content":"

Otroke, letos pa tudi starejše prebivalce naselja Dolga vas v Lendavi je obiskal božiček. Letošnje obdarovanje je, kot pravi romska svetnica v občini Lendava, Nataša Horvat, eno sklepnih dejanj zelo aktivnega, dinamičnega in pestrega leta v tem naselju.

Osebno sem ponosna na vse dosežke, ki smo jih dosegli v tem letu. Želim si, da bo naslednje leto še bolj uspešno kot letošnje. Mislim, da zadnja leta, od kar vodim romsko skupnost v Lendavi, nizamo samo uspehe. Vesela sem zaradi vsakega novega koraka, ki ga naredimo, zaradi vsake nove pridobitve ki jo dobimo v našem romskem naselju, prav tako pa za vsak nov vpis vrtcev ali srednjo šolo.

Preverjamo kako zagotoviti spodbudno večjezično učno okolje, v katerem lahko tudi romski otroci razvijajo svoje potenciale. Oblikovanje učnega okolja mora temeljiti na vsaj treh načelih: enakosti pri zagotavljanju visokokakovostne vzgoje in izobraževanja, oblikovanju multikulturnega učnega načrta, ki podpira vse kulture in zagotavljanju procesa, v katerem otrok postaja multikulturna oseba. Otroci morajo v učnem okolju imeti priložnost videti sebe, svoje družine in skupnosti, iz katerih prihajajo. Da bi zagotovili nediskriminatorno vzgojo in poučevanje, moramo zagotovimo fotografije ljudi, ki prihajajo iz istih skupnosti kot otroci sami, poslušanje znane glasbe, branje in poslušanje znanih zgodb ter ne nazadnje tudi zagotavljanje predstavnikov njihovih skupnosti v oddelkih/razredih. Otroci se bodo tako počutili bolj sprejete, dobrodošle in varne, čutili bodo pripadnost skupini, kar bo vplivalo na njihovo uspešnost tako pri učenju kot tudi pri usvajanju jezika – tako maternega kot tudi jezika poučevanja. Dr. Mirjam Čebulc, mentorica in izvajalka obšolskih dejavnosti v okviru projekta Skupaj za znanje na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti

V večnamenskih centrih zagotavljamo učno okolje, v katerem imajo otroci možnost učenja obeh jezikov. In sicer na način dvojezičnih napisov oz. prevajanja, sploh kadar gre za težje ali strokovno poglobljene vsebine. Hkrati uporabljamo tudi med vrstniško pomoč, to pomeni da starejši otroci prevajajo mlajšim v romskem jeziku. Seveda za vse te tehnike usposabljamo tudi naše izvajalce, da pripravijo tako dvojezične napise, kot določene prevode in ustrezen didaktičen material.

Ob koncu oddaje, izbiramo domačo in tujo skladbo meseca decembra. Na domačem delu izbiramo med skladbama BARO ILO, Šukar in HVALA, Sandi Horvat. Na tujem pa med skladbama EMILIJA’S WALTZ, Adrian Raso in LO SIENTO, El Sebas de la Calle.

","excerpt":"Vsaj tri načela oblikovanja spodbudnega učnega okolja","featured-media-id":27620,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174660650","abovetitle":"","subtitle":"Vsaj tri načela oblikovanja spodbudnega učnega okolja","category-text":"False","permalink":"2019/12/nase-poti-238/","show-start":"2019-12-23T21:05:00+01:00","show-end":"2019-12-23T22:00:00+01:00","audio-length":"3187","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/23/NaepotiMMC.PR1.20191223.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174660650","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Osebno sem ponosna na vse dosežke, ki smo jih dosegli v tem letu. Želim si, da bo naslednje leto še bolj uspešno kot letošnje. Mislim, da zadnja leta, od kar vodim romsko skupnost v Lendavi, nizamo samo uspehe. Vesela sem zaradi vsakega novega koraka, ki ga naredimo, zaradi vsake nove pridobitve ki jo dobimo v našem romskem naselju, prav tako pa za vsak nov vpis vrtcev ali srednjo šolo.

"},{"kind":"html","content":"

V večnamenskih centrih zagotavljamo učno okolje, v katerem imajo otroci možnost učenja obeh jezikov. In sicer na način dvojezičnih napisov oz. prevajanja, sploh kadar gre za težje ali strokovno poglobljene vsebine. Hkrati uporabljamo tudi med vrstniško pomoč, to pomeni da starejši otroci prevajajo mlajšim v romskem jeziku. Seveda za vse te tehnike usposabljamo tudi naše izvajalce, da pripravijo tako dvojezične napise, kot določene prevode in ustrezen didaktičen material.

"},{"kind":"html","content":"

Kdo je postal novi predsednik sveta romske skupnosti, kako so potekale volitve romskih svetnikov, kdo vodi vladno komisijo za zaščito romske skupnosti? V Naših poteh povzemamo dogajanje na političnem področju romske skupnosti v iztekajočem letu. Svet romske skupnost naprimer, je vzpostavljen in deluje brez romskih svetnikov, predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš.

Romski svetniki že leta opozarjamo, na neučinkovitost Zakona o romski skupnosti. Naša ocena je, da Zakon ne prinaša predvsem tistih nujnih sprememb, ki jih romska skupnost potrebuje. Z neudeležbo oziroma s tem, da se ne potegujemo za članstvo v krovni organizaciji, pošiljamo jasno sporočilo, da ne želimo biti del sistema, ki ne deluje.

Odnosi in sobivanje Romov in večinskega prebivalstva v Sloveniji in na tujem ni vedno najboljše, pogosto se zaostri do te mere, da prihaja do konfliktov in nestrpnosti. Kaj lahko povzroči nestrpnost, bi se vsi skupaj morali zavedati in naučiti iz ne tako zelo oddaljene zgodovine, je ob obisku prvega Festivala strpnosti leta 2015 v Ljubljani, povedal novembra preminuli Branko Lustig.

Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast, spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino ganjen do solz. Moje sporočilo mladim in starim zato je, glejte filme. Berite o zgodovini. Če se pozabi se bo ponovila in to se ne sme nikoli več zgoditi.

Spomnili smo se, kje vse smo bili in kaj vse smo izvedeli in se naučili o značilnostih in posebnostih romskega jezika.

","excerpt":"Politično udejstvovanje, nestrpnost doma in na tujem, Romi po svetu in romski jezik v tem letu","featured-media-id":27507,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174658979","abovetitle":"","subtitle":"Politično udejstvovanje, nestrpnost doma in na tujem, Romi po svetu in romski jezik v tem letu","category-text":"False","permalink":"2019/12/nase-poti-237/","show-start":"2019-12-16T21:05:00+01:00","show-end":"2019-12-16T22:00:00+01:00","audio-length":"3257","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/16/NaepotiMMC.PR1.20191216.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174658979","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Romski svetniki že leta opozarjamo, na neučinkovitost Zakona o romski skupnosti. Naša ocena je, da Zakon ne prinaša predvsem tistih nujnih sprememb, ki jih romska skupnost potrebuje. Z neudeležbo oziroma s tem, da se ne potegujemo za članstvo v krovni organizaciji, pošiljamo jasno sporočilo, da ne želimo biti del sistema, ki ne deluje.

"},{"kind":"html","content":"

Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast, spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino ganjen do solz. Moje sporočilo mladim in starim zato je, glejte filme. Berite o zgodovini. Če se pozabi se bo ponovila in to se ne sme nikoli več zgoditi.

"},{"kind":"html","content":"

Spomnili smo se, kje vse smo bili in kaj vse smo izvedeli in se naučili o značilnostih in posebnostih romskega jezika.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob dnevu človekovih pravic izpostavlja predvsem pomen dostojanstva in dobrih medsebojnih odnosov, kot temelja za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. Standard človekovih pravic v Sloveniji je visok, vselej pa moramo paziti na njegovo vzdrževanje, saj je varovanje človekovih pravic zaradi napredka, znova in znova postavljeno pred nove izzive.

Najpogostejše kršitve človekovih pravic, ki jih zaznavamo na podlagi pobud in tudi lastnih iniciativ, so na področju nefunkcioniranja države v smislu slabega upravljanja. Ljudje ne dobivajo odgovorov s strani organov, nanje morajo čakati nerazumno dolgo… Ni tako slabo kot se včasih želi prikazati, dejansko pa moramo paziti na ta standard, ki smo ga dosegli in ga nadgrajevati. Veliko je še težav, problemov na področju delovanja oziroma odnosa države do prebivalk in prebivalcev. Potem na področju revščine moramo še marsikaj storiti, v bogati in razviti državi kot je Slovenija, revščina v takšni razsežnosti res ne bi smela imeti prostora in pa več tolerance med nami, sprejemanje drugačnosti, to so stvari ki zelo pomembne.

Kaj je diskriminacija in kako ravnati če smo soočeni z njo, so ugotavljali tudi udeleženci delavnice v Murski Soboti. V večini primerov je diskriminacija še vedno nevidna oziroma neprijavljena, dogaja pa se na vseh področjih, najpogosteje pri zaposlovanju, izobraževanju in zdravstvu, pove koordinatorka projekta Za vse, Katarina Kotar.

Žal je res tako. Skupine ljudi, ki so najbolj izpostavljene diskriminaciji, so ponavadi najbolj ranljive skupine in velikokrat same najmanj zmorejo ukrepati. Ker ne vejo stvari, ker nimajo sredstev, ker sploh ne vedo da kakšna stvar obstaja, ker se bojijo izpostavljati, ker ne vejo kaj je zagovornik in kaj bi s tem. Nevladne organizacije organizacije, ki imamo stik s takimi ljudmi, lahko na to opozarjamo.

Evropski inštitut za umetnost in kulturo Romov je prvič podelil nagrade Tajsa – Jutri, petim posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k širjenju kulturnega gibanja Romov. Spoznali bomo prekmurskega glasbenika Sandija Horvata, ki je izdal nov singel z naslovom Hvala.

","excerpt":"Varovanje človekovih pravic zaradi napredka znova in znova postavljeno pred nove izzive","featured-media-id":27362,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174657333","abovetitle":"","subtitle":"Varovanje človekovih pravic zaradi napredka znova in znova postavljeno pred nove izzive","category-text":"False","permalink":"2019/11/nase-poti-236/","show-start":"2019-12-09T21:05:00+01:00","show-end":"2019-12-09T22:00:00+01:00","audio-length":"3200","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/09/NaepotiMMC.PR1.20191209.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174657333","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Najpogostejše kršitve človekovih pravic, ki jih zaznavamo na podlagi pobud in tudi lastnih iniciativ, so na področju nefunkcioniranja države v smislu slabega upravljanja. Ljudje ne dobivajo odgovorov s strani organov, nanje morajo čakati nerazumno dolgo… Ni tako slabo kot se včasih želi prikazati, dejansko pa moramo paziti na ta standard, ki smo ga dosegli in ga nadgrajevati. Veliko je še težav, problemov na področju delovanja oziroma odnosa države do prebivalk in prebivalcev. Potem na področju revščine moramo še marsikaj storiti, v bogati in razviti državi kot je Slovenija, revščina v takšni razsežnosti res ne bi smela imeti prostora in pa več tolerance med nami, sprejemanje drugačnosti, to so stvari ki zelo pomembne.

"},{"kind":"html","content":"

Žal je res tako. Skupine ljudi, ki so najbolj izpostavljene diskriminaciji, so ponavadi najbolj ranljive skupine in velikokrat same najmanj zmorejo ukrepati. Ker ne vejo stvari, ker nimajo sredstev, ker sploh ne vedo da kakšna stvar obstaja, ker se bojijo izpostavljati, ker ne vejo kaj je zagovornik in kaj bi s tem. Nevladne organizacije organizacije, ki imamo stik s takimi ljudmi, lahko na to opozarjamo.

"},{"kind":"html","content":"

Kako potekajo priprave na oblikovanje izhodišč za pripravo Nacionalnega programa ukrepov za Rome v prihodnjem finančnem obdobju? Vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje in socialno vključevanje, ter zdravstveno varstvo so področja, ki potrebujejo usklajeno medresorsko načrtovanje.

Nekatere temeljne dokumente je nujno potrebno spremeniti oz. nadgraditi. S strani SVRK-a smo bili opozorjeni, da če želimo v tej Evropski perspektivi kakorkoli nadgraditi že potekajoče projekte, je potrebno tudi ta dokument spremeniti. Ne glede na to, da se trenutno veljavni Nacionalni program ukrepov za Rome zaključi šele drugo leto, želimo novi program prenoviti in nadgraditi še z dodatnimi ukrepi, kar bi se lahko poznalo tako v evropski finančni perspektivi in tudi seveda v proračunu. Gremo po poti tega, da se povezujejo resorji med sabo.

Stanje na področju zdravstvenega varstva je slabo, veliko je debelosti in bolezni ki jih Romi prej niso poznali, opaža krški občinski svetnik, Moran Jurkovič.

Problem je prehranjevanje Romov, tudi obiski v zdravstvenem domu. Nismo dobro sprejeti, smo diskriminirani bi lahko rekel. Nismo najbolj zaželeni. Mislim, da bi bilo prav, da bi imeli enega Roma v zdravstvu, da bi sistem bolje deloval.

Več kot polovica Romov, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje ima le nedokončano osnovno šolo, kar je velika ovira pri zaposlovanju. Kljub temu je spodbujanje zaposlovanja Romov, nujno potrebno pravi Nataša Žagar s Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

V vsakem lokalnem okolju bi morali imeti strategijo, da bi tisti Romi, ki to želijo, imeli možnost zaposlitve. Zadnjih 20 let se pogovarjamo, da bi bilo fino imeti v lokalnem okolju, na občini, policiji, sodišču, v šolah, predstavnike romske skupnosti. Če ne bi samo govorili, bi bile lahko stvari danes drugačne. Problem, ki ga vidim je pri otrocih. Gre za psihične, fizične in spolne zlorabe otrok. Na tem področju sem delala zadnji dve leti in menim, da je otrok bolj pomemben od infrastrukture, vode in elektrike. Vse te inštitucije, ki imajo nalogo zaščite otroka, bi morali začeti tukaj. Otroke je potrebno zaščititi.

Španka Mariola Cobo je urednica revije o romski kulturi Amarí, ki je namenjena predvsem ohranjanju in predstavitvi romske kulture v Andaluziji. Vse od leta 2015 izhaja vsak četrti mesec, s finančno pomočjo države. Vsebino v večini prispevajo Romi, predvsem Rominje.

Z zgodbami Romov želimo skupaj z njimi premagati predsodke, ki so, tako kot drugod, še vedno trdno zasidrani pri večinskem prebivalstvu«, pove Mariola Cobo. Nagibajo se predvsem k predstavitvi tistih zgodb Romov, ki so vsak na svojem področju uspešni.

Prvi ponedeljki v mesecu, so v Naših poteh namenjeni izboru domače in tuje skladbe minulega meseca. Na domačem delu se nam obeta pravi gipsy jazz swing glasbeni dvoboj – izbirali boste lahko med prvencem skupine Swingatan z naslovom SWINGIN’ HEAVEN in novo skladbo Tea Collorija v sodelovanju Sašom Avsenikom, LAGANINI. Na tujem pa vam v izbiro ponujamo špansko skladbo SIN PIEDAD, El Sebas de la Calle in madžarsko O FORO, Romano Drom.

","excerpt":"Vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje in socialno vključevanje, zdravstveno varstvo - področja, ki zahtevajo medresorsko usklajene ukrepe","featured-media-id":27247,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174655657","abovetitle":"","subtitle":"Vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje in socialno vključevanje, zdravstveno varstvo - področja, ki zahtevajo medresorsko usklajene ukrepe","category-text":"False","permalink":"2019/11/nase-poti-235/","show-start":"2019-12-02T21:05:00+01:00","show-end":"2019-12-02T22:00:00+01:00","audio-length":"3205","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/02/NaepotiMMC.PR1.20191202.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174655657","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nekatere temeljne dokumente je nujno potrebno spremeniti oz. nadgraditi. S strani SVRK-a smo bili opozorjeni, da če želimo v tej Evropski perspektivi kakorkoli nadgraditi že potekajoče projekte, je potrebno tudi ta dokument spremeniti. Ne glede na to, da se trenutno veljavni Nacionalni program ukrepov za Rome zaključi šele drugo leto, želimo novi program prenoviti in nadgraditi še z dodatnimi ukrepi, kar bi se lahko poznalo tako v evropski finančni perspektivi in tudi seveda v proračunu. Gremo po poti tega, da se povezujejo resorji med sabo.

"},{"kind":"html","content":"

Stanje na področju zdravstvenega varstva je slabo, veliko je debelosti in bolezni ki jih Romi prej niso poznali, opaža krški občinski svetnik, Moran Jurkovič.

"},{"kind":"html","content":"

Problem je prehranjevanje Romov, tudi obiski v zdravstvenem domu. Nismo dobro sprejeti, smo diskriminirani bi lahko rekel. Nismo najbolj zaželeni. Mislim, da bi bilo prav, da bi imeli enega Roma v zdravstvu, da bi sistem bolje deloval.

"},{"kind":"html","content":"

V vsakem lokalnem okolju bi morali imeti strategijo, da bi tisti Romi, ki to želijo, imeli možnost zaposlitve. Zadnjih 20 let se pogovarjamo, da bi bilo fino imeti v lokalnem okolju, na občini, policiji, sodišču, v šolah, predstavnike romske skupnosti. Če ne bi samo govorili, bi bile lahko stvari danes drugačne. Problem, ki ga vidim je pri otrocih. Gre za psihične, fizične in spolne zlorabe otrok. Na tem področju sem delala zadnji dve leti in menim, da je otrok bolj pomemben od infrastrukture, vode in elektrike. Vse te inštitucije, ki imajo nalogo zaščite otroka, bi morali začeti tukaj. Otroke je potrebno zaščititi.

"},{"kind":"html","content":"

Z zgodbami Romov želimo skupaj z njimi premagati predsodke, ki so, tako kot drugod, še vedno trdno zasidrani pri večinskem prebivalstvu«, pove Mariola Cobo. Nagibajo se predvsem k predstavitvi tistih zgodb Romov, ki so vsak na svojem področju uspešni.

"},{"kind":"html","content":"

Predstavniki regijskih civilnih iniciativ za reševanje romske problematike so na srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predstavili svoj pogled na kot opažajo poslabšanje odnosov med večinskim prebivalstvom in Romi v Jugovzhodni Sloveniji. O tem in tudi kako je danes v Kočevju, smo se pogovarjali z Maksimiljanom Vovkom, vodjo civilne iniciative Stop nasilju v Kočevju.

Povedali smo kakšna je dejanska slika, kaj se dogaja in kako država ne ukrepa. Predsednik nas je poslušal in obljubil, da bo predlagal obravnavo tematike na decembrskem srečanju štirih predsednikov. Seznanili smo ga s stanjem ne samo v Kočevju, ampak po celotnem Dolenjskem koncu. Dokler so bile v Kočevju specialne policijske enote, se je stanje malo izboljšalo. Kar naenkrat so prišle inšpekcije, ki so kršitelje kaznovale. Na nacionalni platformi za Rome, smo se zbrali predstavniki različnih institucij in podali nekaj smernic kako ukrepati. Kot vem, še vedno bolj kot ne prelagajo odgovornosti drug na drugega. Vsi dobro opravljajo svoj posel, rezultati pa so enaki kot so bili. Na nas posameznikih je, da se angažiramo in stvari prijavljamo, če je treba gremo na sodišče, da se te ki to počnejo obsodi.

Preverili smo kako kaže z vloženo pritožbo dveh romskih družin glede dostopa do pitne vode na evropsko sodišče za človekove pravice? So sodni postopki edina pot do urejenih bivanjskih razmer v nelegalni romskih naseljih? Nevladna organizacija Amnesty International, je skupaj z odvetnico Nino Zidar Klemečič, dvema družinama iz Ribnice in Škocjana, omogočili da vložita pritožbo za kršitev človekovih pravic na evropsko sodišče za človekove pravice. Vodja projektov, Blaž Kovač.

Fokus je ne samo voda, ampak tudi pravica do zasebnega in družinskega življenja, človekovo dostojanstvo. Od sredine leta 2014, ko smo to vložili do danes, ni nič novega. Postopek teče, zadeva se obravnava, pisni postopek na bi bil končan. Počakati moramo na odločitev sodišča. Ta časovna komponenta, ta prezasedenost Evropskega sodišča za človekove pravice je nek signal – varstvo človekovih pravic je zelo podhranjeno. Da potrebujemo toliko časa, da se tako enostavna stvar razreši, je noro. Med drugim tudi zato ker je Slovenija vmes spremenila Ustavo in v njo vključila pravico do pitne vode. Kar se nas tiče ni kaj novega povedat. Absolutno pričakujemo zmago v njo sploh ne dvomimo, tudi država se tega zaveda. Kljub temu ni ukrepov, ni resnih namenov kakorkoli sanirat stanje. Počakali bomo, da pride tisti papir in potem z njim mahali.

Poklonili se bomo Branku Lustigu, priznanemu filmskemu producentu. Svojo izkušnjo z Romi iz taborišča Auschwitz Birkenau, nam je zaupal leta 2015, ko je obiskal prvi Festival strpnosti v Ljubljani.

V Auschwitzu, pravzaprav Birkenau je bil velik, ograjen kompleks, kjer je v barakah živelo 3500 Romov. To je bil žalosten prizor. Družine, otroci, ženske in moški so bili skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so ponoči ubili 2400 ljudi, 1000 in nekaj pa še naslednji dan. V dveh dneh so vse likvidirali. To je bilo med leti 43 – 44, bil sem še otrok, ampak tega se spomnim in to je grenak spomin na tiste čase. Bojim se, da se čez 50 let o Holokavstu sploh ne bo govorilo.

","excerpt":"Srečanje predstavnikov civilnih iniciativ za reševanje romske problematike s predsednikom države","featured-media-id":26991,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174652318","abovetitle":"","subtitle":"Srečanje predstavnikov civilnih iniciativ za reševanje romske problematike s predsednikom države","category-text":"False","permalink":"2019/11/nase-poti-233/","show-start":"2019-11-18T21:05:00+01:00","show-end":"2019-11-18T22:00:00+01:00","audio-length":"3308","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/18/NaepotiMMC.PR1.20191118.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174652318","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Povedali smo kakšna je dejanska slika, kaj se dogaja in kako država ne ukrepa. Predsednik nas je poslušal in obljubil, da bo predlagal obravnavo tematike na decembrskem srečanju štirih predsednikov. Seznanili smo ga s stanjem ne samo v Kočevju, ampak po celotnem Dolenjskem koncu. Dokler so bile v Kočevju specialne policijske enote, se je stanje malo izboljšalo. Kar naenkrat so prišle inšpekcije, ki so kršitelje kaznovale. Na nacionalni platformi za Rome, smo se zbrali predstavniki različnih institucij in podali nekaj smernic kako ukrepati. Kot vem, še vedno bolj kot ne prelagajo odgovornosti drug na drugega. Vsi dobro opravljajo svoj posel, rezultati pa so enaki kot so bili. Na nas posameznikih je, da se angažiramo in stvari prijavljamo, če je treba gremo na sodišče, da se te ki to počnejo obsodi.

"},{"kind":"html","content":"

Fokus je ne samo voda, ampak tudi pravica do zasebnega in družinskega življenja, človekovo dostojanstvo. Od sredine leta 2014, ko smo to vložili do danes, ni nič novega. Postopek teče, zadeva se obravnava, pisni postopek na bi bil končan. Počakati moramo na odločitev sodišča. Ta časovna komponenta, ta prezasedenost Evropskega sodišča za človekove pravice je nek signal – varstvo človekovih pravic je zelo podhranjeno. Da potrebujemo toliko časa, da se tako enostavna stvar razreši, je noro. Med drugim tudi zato ker je Slovenija vmes spremenila Ustavo in v njo vključila pravico do pitne vode. Kar se nas tiče ni kaj novega povedat. Absolutno pričakujemo zmago v njo sploh ne dvomimo, tudi država se tega zaveda. Kljub temu ni ukrepov, ni resnih namenov kakorkoli sanirat stanje. Počakali bomo, da pride tisti papir in potem z njim mahali.

"},{"kind":"html","content":"

V Auschwitzu, pravzaprav Birkenau je bil velik, ograjen kompleks, kjer je v barakah živelo 3500 Romov. To je bil žalosten prizor. Družine, otroci, ženske in moški so bili skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so ponoči ubili 2400 ljudi, 1000 in nekaj pa še naslednji dan. V dveh dneh so vse likvidirali. To je bilo med leti 43 – 44, bil sem še otrok, ampak tega se spomnim in to je grenak spomin na tiste čase. Bojim se, da se čez 50 let o Holokavstu sploh ne bo govorilo.

O romskem jeziku in njegovi vlogi pri ohranjanju identitete, smo se pogovarjali s prekmurskim pisateljem Ferijem Lainščkom. Avtor dveh romanov z romsko tematiko – Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi, po katerih sta posneta filma Halgato in Šanghaj, je z romsko skupnostjo v Prekmurju stkal posebno vez. Drugačnost je na Goričkem, kjer je odrašča, spoznal že kot deček.

Če pravijo, da se nam na začetku življenja, do 6. leta zgodi vse kar potem celo življenje daje neko barvo našemu pogledu na svet, potem lahko rečem da so tudi Romi vstopili v moje življenje vstopili ravno v tistem obdobju. In da je bila to pravzaprav ena velika sreča, ker so bili moja prva drugačnost. Zgodaj v otroštvu sem spoznal drugačnost, razumel da je drugačnost drugačna, in da s tem ni nujno kaj narobe. To je res zaznamovalo moje otroštvo. Takrat so Romi še hodili po vasi prosit. Moja mama jim je zmeraj dovolila, da so prišli na dvorišče. Ni se zaklepala pred njimi ali spustila psa z verige. Zmeraj mi je položila na srce, da so pač ljudje kot smo mi. Dovolila mi je, da sem zahajal v romsko naselje. V zgodnjem otroštvu sem se veliko zadrževal v romskem naselju, ker mi je bilo že kot otroku očitno všeč tista drugačnost, tista sproščenost.

Romski jezik ima veliko razlik, zato se ga je težko naučiti. Bolj ga fascinira, kako se je romščina razvijala in ohranjala.

Pristajam na Jungove razlage našega duhovnega sveta. Dolgo časa sem se na podlagi Jungove teorije o kolektivnem nezavednem, ukvarjal z Romi na način, da sem bil prepričan da kolektivno nezavedno pri Romih naj ne bi delovalo, ker niso povezana skupnost. Zmeraj znova se mi je potrjevalo, da to ni res. Romska skupnost ima kolektivno nezavedno, črpa iz tega in se hrani iz tega tako kot druge skupnosti. Ključa pa ne poznam. Poznam pa nešteto primerov, kjer se to potrjuje. Jezik je seveda pomemben del identitete. Pri vsaki skupnosti je tisto, kar je s kolektivnim nezavednim najbolj povezano. Iz tega se rojevamo, materni jezik je tisti jezik, ki ga prvega slišimo, v katerem sanjamo, jokamo… Zanimivo je, da se nekatere skupnosti med seboj ne razumejo, ampak še vedno zadeva deluje.

Romi, pravi so naše veliko upanje. So zadnja skupnost, ki še ima v sebi željo po svobodi. Veseli ga, da vedno več Romov in tudi mladih piše, ustvarja in na tak način sodeluje pri ohranjanju jezika.

V drugem delu oddaje izbiramo domačo in tujo skladbo minulega meseca. Za vaše glasove na domačem delu se potegujeta Rudi Bučar z Balkan Boysi in skladbo Šaltinka in akustičen kvintet Swingatan, s skladbo Happy Donkey. Na tujem delu pa boste lahko svoj glas oddali ali rok’n’roma zasedbi Kal in njihovi skladbi Idem dalje, ali katalonski rumbi, skupine Los Desmadraos in njihovemu siglu El postureo.

","excerpt":"S pisateljem Ferijem Lainščkom o romskem jeziku ","featured-media-id":26765,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174648977","abovetitle":"","subtitle":"S pisateljem Ferijem Lainščkom o romskem jeziku ","category-text":"False","permalink":"2019/10/nase-poti-231/","show-start":"2019-11-04T21:05:00+01:00","show-end":"2019-11-04T22:00:00+01:00","audio-length":"3311","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/04/NaepotiMMC.PR1.20191104.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174648977","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Če pravijo, da se nam na začetku življenja, do 6. leta zgodi vse kar potem celo življenje daje neko barvo našemu pogledu na svet, potem lahko rečem da so tudi Romi vstopili v moje življenje vstopili ravno v tistem obdobju. In da je bila to pravzaprav ena velika sreča, ker so bili moja prva drugačnost. Zgodaj v otroštvu sem spoznal drugačnost, razumel da je drugačnost drugačna, in da s tem ni nujno kaj narobe. To je res zaznamovalo moje otroštvo. Takrat so Romi še hodili po vasi prosit. Moja mama jim je zmeraj dovolila, da so prišli na dvorišče. Ni se zaklepala pred njimi ali spustila psa z verige. Zmeraj mi je položila na srce, da so pač ljudje kot smo mi. Dovolila mi je, da sem zahajal v romsko naselje. V zgodnjem otroštvu sem se veliko zadrževal v romskem naselju, ker mi je bilo že kot otroku očitno všeč tista drugačnost, tista sproščenost.

"},{"kind":"html","content":"

Romski jezik ima veliko razlik, zato se ga je težko naučiti. Bolj ga fascinira, kako se je romščina razvijala in ohranjala.

"},{"kind":"html","content":"

Pristajam na Jungove razlage našega duhovnega sveta. Dolgo časa sem se na podlagi Jungove teorije o kolektivnem nezavednem, ukvarjal z Romi na način, da sem bil prepričan da kolektivno nezavedno pri Romih naj ne bi delovalo, ker niso povezana skupnost. Zmeraj znova se mi je potrjevalo, da to ni res. Romska skupnost ima kolektivno nezavedno, črpa iz tega in se hrani iz tega tako kot druge skupnosti. Ključa pa ne poznam. Poznam pa nešteto primerov, kjer se to potrjuje. Jezik je seveda pomemben del identitete. Pri vsaki skupnosti je tisto, kar je s kolektivnim nezavednim najbolj povezano. Iz tega se rojevamo, materni jezik je tisti jezik, ki ga prvega slišimo, v katerem sanjamo, jokamo… Zanimivo je, da se nekatere skupnosti med seboj ne razumejo, ampak še vedno zadeva deluje.

"},{"kind":"html","content":"

Kako spodbuditi Rome, da bi se aktivneje vključevali v različne programe vseživljenjskega učenja? RIC Novo mesto ugotavlja, da so pri tem pomembni trije koraki – obiski na terenu, individualno delo in sodelovanje z institucijami.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da bomo izvajali delavnice, ki bi bile vsebinsko dogovorjene z Romi. Zaplete rešujemo obiski na terenu, ves čas smo prisotni v tistih romskih naseljih, kjer vidimo da je potreba po izobraževanju večja, veliko k temu pripomore tudi individualno delo. Takrat ugotovimo, kaj posamezna družina ali posameznik potrebuje in kaj je tisto, kar bi v nekem okolju lahko počeli. Tudi na ta način poteka motivacija, hkrati se povezujemo z institucijami. Brigita Herženjak, vodja projekta večnamenski romski center RIC

Bistvenega pomena pri motivaciji Romov, sta po izkušnjah izkušnjah Milene Tudija, predsednice romskega društva Romano veseli iz Novega mesta, prijazen pristop in lepa beseda.

Motivacija naj pada na mlade, čeprav bi morali najprej delati s starejšimi, da bi ti motivirali svoje otroke. Mi smo se odločili delati z mladimi od 18 do 30 let. Motiviramo jih tako, da gremo nekam skupaj, se družimo, spoznavamo in navežemo. Potem je ta motivacija dolgotrajna, zaupanje pa je bistvenega pomena. Milena Tudija

Individualnih pristopov in rešitev pri motivaciji Romov, se poslužujejo tudi na novomeškem centru za socialno delo. Njihovo delo je v prvi vrsti povezano z denarno socialno pomočjo, ukrepi pa niso ravno motivacijski, temveč prisila, da se približajo k reševanju nekega konflikta, pravi Polde Jevšek.

Gre za dogovor o reševanju njihove lastne socialne problematike. Naj bo to obiskovanje vrtca, osnovnošolskega izobraževanja, ali obiskovanja izobraževanja na razvojno izobraževalnem centru, ko lahko pogojujemo neizpolnjevanje sklenjenega dogovora. Pri nekaterih je dovolj že opozorilo, da naj vendarle nekaj naredijo v tej smeri.

Mestna občina Novo mesto pristojnosti na tem področju sicer nima, deluje pa v tem smislu s pristojnimi institucijami povezovalno in organizacijsko. Janez Doltar, višji svetovalec za romsko problematiko, ugotavlja da postavljen sistem ni motivacijski.

Enostavno ne motivira pridnost, ampak nekaj drugega. Vse se navezuje na zaposlovanje, na socialnem transferju nimaš interesa da bi se izobraževal, enak odnos imaš do otrok in ta proces se nadaljuje. Namesto da bi dvignili zajamčeno plačo, smo dvignili socialne transferje in razlike praktično ni več.

Kako kljubovati izzivom življenja in premagovati ovire, kljub temu da prihajate iz obrobja družbe. Odgovor pozna Sandi Horvat, avtor knjige Preprosto enostavno: hvaležen. Kot pravi, je lahko vse Preprosto enostavno.

Pripravljalni vrtec v romskem naselju Kerinov grm pri Krškem deluje, pod okriljem različnih projektov, od leta 2011. Trenutno je po besedah svetovalne delavke, Olivere Mirkovič, v sklopu projekta Skupaj za znanje, centra šolskih in obšolskih dejavnosti, vanj vpisanih in vključenih 14 otrok.

V tokratni rubriki o romskem jeziku, bomo govorili o slovnični strukturi jezika, ki je bila vrsto let neznanka. Jezik se je iz roda v rod prenašal preko ustnega izročila, pisane besede pa dolgo ni bilo na vidiku.

","excerpt":"Trije uspešni koraki-obiski na terenu, individualno delo in sodelovanje z institucijami","featured-media-id":26678,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174647641","abovetitle":"","subtitle":"Trije uspešni koraki-obiski na terenu, individualno delo in sodelovanje z institucijami","category-text":"False","permalink":"2019/10/nase-poti-230/","show-start":"2019-10-28T21:05:00+01:00","show-end":"2019-10-28T22:00:00+01:00","audio-length":"3047","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/28/NaepotiMMC.PR1.20191028.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174647641","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Iluzorno bi bilo pričakovati, da bomo izvajali delavnice, ki bi bile vsebinsko dogovorjene z Romi. Zaplete rešujemo obiski na terenu, ves čas smo prisotni v tistih romskih naseljih, kjer vidimo da je potreba po izobraževanju večja, veliko k temu pripomore tudi individualno delo. Takrat ugotovimo, kaj posamezna družina ali posameznik potrebuje in kaj je tisto, kar bi v nekem okolju lahko počeli. Tudi na ta način poteka motivacija, hkrati se povezujemo z institucijami. Brigita Herženjak, vodja projekta večnamenski romski center RIC

"},{"kind":"html","content":"

Bistvenega pomena pri motivaciji Romov, sta po izkušnjah izkušnjah Milene Tudija, predsednice romskega društva Romano veseli iz Novega mesta, prijazen pristop in lepa beseda.

"},{"kind":"html","content":"

Motivacija naj pada na mlade, čeprav bi morali najprej delati s starejšimi, da bi ti motivirali svoje otroke. Mi smo se odločili delati z mladimi od 18 do 30 let. Motiviramo jih tako, da gremo nekam skupaj, se družimo, spoznavamo in navežemo. Potem je ta motivacija dolgotrajna, zaupanje pa je bistvenega pomena. Milena Tudija

"},{"kind":"html","content":"

Gre za dogovor o reševanju njihove lastne socialne problematike. Naj bo to obiskovanje vrtca, osnovnošolskega izobraževanja, ali obiskovanja izobraževanja na razvojno izobraževalnem centru, ko lahko pogojujemo neizpolnjevanje sklenjenega dogovora. Pri nekaterih je dovolj že opozorilo, da naj vendarle nekaj naredijo v tej smeri.

"},{"kind":"html","content":"

Enostavno ne motivira pridnost, ampak nekaj drugega. Vse se navezuje na zaposlovanje, na socialnem transferju nimaš interesa da bi se izobraževal, enak odnos imaš do otrok in ta proces se nadaljuje. Namesto da bi dvignili zajamčeno plačo, smo dvignili socialne transferje in razlike praktično ni več.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"332"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"395"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26678"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26678"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"395","attributes":{"slug":"enisa-brizanirtvslo-si","name":"Enisa Brizani","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/enisa-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"332","attributes":{"wp-id":64,"description":"Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Spoznavamo romsko kulturno in politično življenje in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nase-poti/","name":"Naše poti","slug":"nase-poti","parent-wp-id":0,"permalink":"nase-poti/","show-description":"Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Spoznavamo romsko kulturno in politično življenje in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/09/fotkae1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Ponedeljek","broadcast-hour":"21:05","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"337","attributes":{"wp-id":9,"description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/","name":"Nočni obisk","slug":"nocni-obisk","parent-wp-id":0,"permalink":"nocni-obisk/","show-description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"10"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Media","id":"26678","attributes":{"wp-id":327595,"title":"Rimš 2","caption":"","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/rims-2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/rims-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/rims-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/rims-2-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26765","attributes":{"wp-id":328506,"title":"4727B9B6-8CDE-42B6-BDF3-FB706D44B52A","caption":"","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-1200x900.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26991","attributes":{"wp-id":330537,"title":"CT8A7499psh","caption":"Visit to Slovenia: Nils Muinieks, Commissioner for Human Rights, Council of Europe\nkocjan, Dobruka vas settlement, March 21th, 2017","media-source":"Dobruška vas, Škocjan","media-source-url":"©CoEBorut Krajnc","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/ct8a7499psh-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/ct8a7499psh-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/ct8a7499psh-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/ct8a7499psh-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27247","attributes":{"wp-id":332626,"title":"IMG_6996","caption":"","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/img_6996-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/img_6996-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/img_6996-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/img_6996-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27362","attributes":{"wp-id":333808,"title":"Kočevje ognjišče","caption":"","media-source":"EB","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kocevje-ognjisce-e1575976483430-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kocevje-ognjisce-e1575976483430-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kocevje-ognjisce-e1575976483430-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/kocevje-ognjisce-e1575976483430-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27507","attributes":{"wp-id":334780,"title":"4727B9B6-8CDE-42B6-BDF3-FB706D44B52A","caption":"","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-1200x900.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27620","attributes":{"wp-id":335711,"title":"80392003_757052514801553_5087876584497479680_o","caption":"","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/80392003_757052514801553_5087876584497479680_o-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/80392003_757052514801553_5087876584497479680_o-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/80392003_757052514801553_5087876584497479680_o-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/80392003_757052514801553_5087876584497479680_o-1200x826.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27621","attributes":{"wp-id":335717,"title":"gasper2","caption":"","media-source":"Osebni arhiv Gašper Predanič","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/gasper2-600x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/gasper2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/gasper2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/gasper2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27727","attributes":{"wp-id":337400,"title":"flamenko2","caption":"","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/flamenko2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/flamenko2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/flamenko2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/flamenko2-993x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28041","attributes":{"wp-id":339441,"title":"Šukar20201","caption":"Klub CD, 13.1.2020 Rojstni dan oddaje Naše poti in promocijski koncert skupine Šukar ob izidu novega albuma Baro Ilo","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/sukar20201-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/sukar20201-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/sukar20201-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/sukar20201-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28142","attributes":{"wp-id":340476,"title":"IMG_2487","caption":"","media-source":"EB","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img_2487-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img_2487-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img_2487-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img_2487-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28262","attributes":{"wp-id":341470,"title":"ribnica 1","caption":"Goriča vas, Ribnica","media-source":"EB","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/ribnica-1-e1580728986252-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/ribnica-1-e1580728986252-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/ribnica-1-e1580728986252-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/ribnica-1-e1580728986252-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":15,"count":171}}}