Intervju - Radio Dr. Janez Potočnik: Evropska unija mora poenotiti davčno politiko in jo uporabiti za okoljske cilje

Ali je Evropska unija kljub krepitvi obrambnih politik in izdatkov še mirovni projekt? Je evropski zeleni dogovor upravičeno postal grdi raček ali gre le za sprevrženo predvolilno kampanjo? Pa tudi o sobah pobega v Evropski uniji in o tem, kaj ima naš odnos do Unije skupnega z impresionističnimi umetninami. O tem pred dnevom Evrope, ob začetku kampanje pred evropskimi volitvami in na vrhuncu praznovanj 20-letnice članstva Slovenije v Uniji v oddaji Intervju na Prvem ključni pogajalec in dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik.

Ob osmih Ana Žerjal: Rdeči križ potrebuje pomladitev

Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Studio ob 17.00 Prihodnost avtomobilske industrije ter merjenje moči med Evropo in Kitajsko

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Prva vrsta Teo y la Mar

Glasbena oddaja Prva vrsta nas tokrat popelje na Pirenejski polotok, natančneje na jug Španije. V studiu 13 Radia Slovenija je natopil duo Teo y la Mar. To sta pevka in plesalka Maria Keck ter kitarist Teo Mandžuka, predstavila pa sta avtorske skladbe, v katerih se prepletata mešanica tradicionalnega in modernega flamenka.

Aktualna tema Evrovizija: Raiven spodbudila zanimanje za Veroniko

Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.

Aktualna tema Boštjan Šefic o poteku obnove po poplavah in plazovih

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je pred tednom dni občinam poslala četrti sveženj osnutkov sklepov za objekte, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti. Ti so v občinah Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad. Pripravljeni so na podlagi strokovnih mnenj državne tehnične pisarne oziroma geološke, hidrološke in gradbene stroke. Do vključno 14. maja bodo pripombe nanje posredovali še lastniki in zainteresirana javnost, nato bo o njih odločala vlada. Za druge objekte s seznama za odstranitev iz teh ali drugih občin se mnenja še pripravljajo. Je pa Vlada doslej dokončno potrdila le mnenja za 20 objektov iz občin Luče in Ljubno. Kako poteka delo, koliko sklepov je že sprejetih in ali bo potrebno rušiti več kot 300 objektov, ki so prišli na seznam v predhodnih ocenah, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.

Svetovalni servis Sosedski spori

Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.

Radiosfera Na gradbišču novega ljubljanskega zapora

Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.

Pod pokrovko Z rabarbaro od vrta do kuhinjskega pulta

Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.

Svetovalni servis Pred svetovnim dnevom – vse o kronični vnetni črevesni bolezni

Chronova boleznen in ulcerozni kolitis sta dve najpogostejši obliki kronične vnetne črevesne bolezni, s katero živi približno 7000 Slovencev. Kakšne težave imajo bolniki, kako poteka diagnosticiranje in kakšno pomoč ponujajo v društvu? Še pred svetovnim dnevom bolezni na vprašanja v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjata Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in dr. Tina Kurent Francky, specialistka gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Drugi pogled Cristina Monticoli, Italija

Domači kraj Italijanke Cristine Monticoli je Videm. Že v času študija, ko je sodelovala s slovenskimi glasbeniki, pa je v njeno življenje vstopila Slovenija. Ta vez se je leta 2022 še utrdila - od takrat namreč kot članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sodeluje z našo hišo. Drugi pogled bo zato močno prepleten z glasbo. Sta se pa z Darjo Pograjc seveda pogovarjali tudi o kulturnih razlikah med državama, problemih v prometu in kavi.

Torkov kviz Dr. Andrej Pompe: "ABBA je delala komercialno glasbo, ki ni bila komercialna"

Evrovizijsko vročico pred prvim predizborom 68. tekmovanja za pesem Evrozivije, ki se letos odvija na Švedskem, v etru Prvega stopnjujemo s Torkovim kvizom o ABBI! V čem se je švedska pop skupina razlikovala od ostalih pop skupin svojega časa in kaj je tisto, kar jih je naredilo tako posebne, da so še danes tako zelo priljubljeni in jih že označujemo za "fenomen"? Sogovornik: dr. Andrej Pompe, legendarni glasbenik in strokovnjak za upravljanje blagovnih znamk.

Svetovalni servis Užitne divje rastline so prava zakladnica vitaminov, mineralov in okusov

Pomemben element zdrave prehrane so tudi užitne divje rastline, ki predstavljajo pravo zakladnico vitaminov, mineralov in okusov, povrh vsega pa so brezplačne. V spomladanskem času so najpogostejše rastline, ki se znajdejo tudi na krožniku, regrat, čemaž in divji šparglji, a okusne solate, namaze in juhe lahko pripravimo tudi denimo iz hmeljevih vršičkov, ozkolistnega trpotca, česnovke in številnih drugih rastlin. Na kaj je treba biti pri nabiranju pozoren in kako jih učinkovito kombiniramo z drugimi živili, nam bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo.

Prvaki tedna Mario Galunič: "Moje največje stališče so moje oddaje, četudi ne govorim eksplicitno o določenih rečeh, veliko povem."

Pravi, da mu je RTV pisan na kožo in ko ne bo več zmogel, ko ne bo več motiviran, bo odšel. A brez skrbi, to je govoril že pred dvema desetletjema. Je eden najboljših voditeljev v zgodovini slovenske televizije, predstavnik klasične šole, ki v oddajah ne pleše, ne poje in ne izvaja akrobacij, da bi pritegnil. Slovenist, ki je vzor lepe dikcije. Rad potuje in je rad doma. Za prijatelje si vzame več kot 60 minut, vse svoje jokerje stavi na ljudi, ki so mu blizu. Ne hodi na prireditve z rdečimi preprogami in se skoraj ne pojavlja v družabnih kronikah. Skrbno varuje svojo zasebnost, a vseeno pove, da rad bere in vrtnari. Nedavno je drugič postal odgovorni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, ta teden bo ritem na ekranih nacionalke narekovala evrovizijska popevka. Perfekcionist, ki hodi pozno spat, a tudi vstane zgodaj ... če je treba. Gost Prvakov tedna je Mario Galunič.

Klicna koda Procesi proti Trumpu ponujajo vpogled v anatomijo predvolilnih kampanj

Zakaj je zanimiv kazenski proces zaradi dajanja denarja v zameno za molk, prvi od štirih kazenskih procesov Donalda Trumpa? V Washingtonu se končuje eden bolj prelomnih procesov, ki bo učinkoval tudi globalno: ZDA proti Googlu. Ameriški predsednik Joe Biden je v petek podelil predsedniške medalje svobode 19 osebam, kdo so prejemniki? In kaj sploh pomeni medalja svobode?

7. stran Petar Andonovski: Poletje, v katerem te ni

Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.

naPOTki "Na deževen dan ni več toliko popravil dežnikov kot včasih"

Današnji Napotki so kot nalašč za deževne dni. Odpravili se bomo namreč k edini dežnikarici v Ljubljani. Lana Furlan je vzela svoj polomljen dežnik in se sprehodila do Trubarjeve ulice 13. Tam jo je že pričakala Marija Lah, ki ji je povedala vse skrivnosti popravljanja in izdelovanja dežnikov in senčnikov. Več pa v Napotkih.

Več

Ob osmih Ana Žerjal: Rdeči križ potrebuje pomladitev

Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Jutranja kronika Na več kot polovici upravnih enot prihodnji teden napovedujejo zaostritev stavke, če ne bo dogovora.

Zaposleni na 55-ih upravnih enotah po državi bodo danes izvedli že deveto stavkovno sredo. Njihove naloge bodo omejene na nujne zadeve. Ker napredka v stavkovnih pogajanjih ni, več kot polovica upravnih enot od prihodnje srede napoveduje zaostrovanje stavke. Na Ministrstvu za javno upravo se na to odzivajo z razširitvijo seznama nujnih nalog. V oddaji tudi: - Po Hamasu tudi Izrael privolil v nadaljevanje pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi. - Raiven se bo z Veroniko predstavila še v sobotnem finalu izbora za pesem Evrovizije. - Prva finalistka nogometne lige prvakov je Borussia iz Dortmunda, ki je izločila Paris Saint-Germain.

Jutranja kronika Na upravnih enotah še naprej opozarjajo na kadrovsko stisko in nizke plače

Zaposleni na upravnih enotah bodo tudi deveto sredo zapored v okviru stavke omejili delo, zaradi pomanjkanja napredka pri pogajanjih pa bi lahko kmalu stavkali tudi druge dni v tednu. Vlada nakopičene zaostanke skuša rešiti s širitvijo nujnih nalog. Druge teme: - Parlamentarni odbor potrdil novembrski referendum o nuklearki - Na dvojnih makedonskih volitvah se zmaga nasmiha desnici - Ureditev novega trga na Jesenicah pospremljena s skepso občanov

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 Prihodnost avtomobilske industrije ter merjenje moči med Evropo in Kitajsko

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Aktualna tema Evrovizija: Raiven spodbudila zanimanje za Veroniko

Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Po Sloveniji V Šentjurju odprli prenovljeno železniško postajo

Drugi poudarki: - Infrastrukturno ministrstvo zavrača očitke iz Maribora, da v tamkajšnje ceste vlaga premalo. - Karavanški predor ne bo zagotovil zgolj ceste, ampak za Jesenice tudi dodaten vir kakovostne vode. - Zapreti ali ne zapreti mestnega jedra za promet je vprašanje, ki razvnema strasti tudi v Slovenj Gradcu. Zaprtja se bojijo zlasti lastniki lokalov.

Aktualna tema Boštjan Šefic o poteku obnove po poplavah in plazovih

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je pred tednom dni občinam poslala četrti sveženj osnutkov sklepov za objekte, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti. Ti so v občinah Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad. Pripravljeni so na podlagi strokovnih mnenj državne tehnične pisarne oziroma geološke, hidrološke in gradbene stroke. Do vključno 14. maja bodo pripombe nanje posredovali še lastniki in zainteresirana javnost, nato bo o njih odločala vlada. Za druge objekte s seznama za odstranitev iz teh ali drugih občin se mnenja še pripravljajo. Je pa Vlada doslej dokončno potrdila le mnenja za 20 objektov iz občin Luče in Ljubno. Kako poteka delo, koliko sklepov je že sprejetih in ali bo potrebno rušiti več kot 300 objektov, ki so prišli na seznam v predhodnih ocenah, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.

Danes do 13:00 Izraelska vojska prevzela nadzor nad vsemi izhodi iz Gaze

zrael je z ofenzivo v Rafi prevzel nadzor nad vsemi izhodnimi točkami iz Gaze, potem ko sinoči ni sprejel dogovora o premirju, s katerim se je strinjalo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer, v katerih razseljeni Palestinci iščejo zavetje. Nekateri govorijo o novih vojnih zločinih. Druge teme: - Zahod bojkotiral peto Putinovo prisego za predsednika. - Sodniki in tožilci zavračajo vladni predlog za ureditev njihovih plač. - Prenovljena železniška postaja v Šentjurju.

Več

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Več

41 stopinj vročine Tema za PORL

Voddaji poslušamo skladbe: Mea Parvitas (Tone Janša) - solisti Primož Grašič, Tone Janša, Petar Ugrin in Silvo Stingl Tema za PORL (Ati Soss) - Ati Soss in Franc Jagodic Amarcord (Janez Gregorc) - solisti Ati Soss, Petar Ugrin, Tone Janša, Silvo Stingl Polytonique (Vinko Globokar) - solista Ati Soss in Silvo Stingl

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Spevoples Zeleni Jurij - 2. del

Nadaljujemo zgodbo o Zelenem Juriju. Glasbeno-scenska prireditev se je odvila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma leta 2015 ob 95-letnici Železničarskega Kulturnega društva Tine Rožanc in v izvedbi folklorne skupine Tine Rožanc. Tokrat bomo predstavili drugi del živopisnega odrskega dogajanja, ki ga sklene glasbeno in scensko nepozabni prizor: poklon Zelenemu Juriju, simbolu naravnega krogotoka. Po zapletu dogodkov bo veličastni konec prinesel bridkost, toplino, novo upanje, novo življenje in rojstvo novih zgodb. Drugi del spevoplesa Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč. Pripravlja Simona Moličnik.

Prva vrsta Teo y la Mar

Glasbena oddaja Prva vrsta nas tokrat popelje na Pirenejski polotok, natančneje na jug Španije. V studiu 13 Radia Slovenija je natopil duo Teo y la Mar. To sta pevka in plesalka Maria Keck ter kitarist Teo Mandžuka, predstavila pa sta avtorske skladbe, v katerih se prepletata mešanica tradicionalnega in modernega flamenka.

Etnofonija Štirideseta Druga godba

Štirideseta Druga godba. Udarna trojica z otvoritvenega popoldneva/večera festivala. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/02/stirideseta-druga-godba/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Nick Cave: Koncert iz Plečnikovih Križank (1994) Urednik: Jane Weber

Na prvem programu Radia Slovenija je torej na vrsti Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas pripravlja Jane Weber. Tokrat bomo predvajali posnetke s koncerta Nicka Cavea in njegove skupine The Bad Seeds iz leta 1994. Nick Cave je v Ljubljani nastopil že večkrat. Nicholas Edward »Nick« Cave, avstralski glasbenik, pisec besedil, pisatelj, scenarist in občasni filmski igralec, se je rodil 22. septembra 1957 v Warracknabealu v Viktoriji v Avstraliji. Svet ga najbolj pozna kot frontmana priznane skupine Nick Cave and the Bad Seeds, ki je bila ustanovljena leta 1983. 1 Do You Love Me? 2 Papa Won't Leave You, Henry 3 Red Right Hand 4 City Of Refuge 5 I Let Love In 6 Loverman 7 The Ship Song 8 Brother My Cup Is Empty 9 Jangling Jack 10 The Weeping Song 11 The Mercy Seat 12 Jack The Ripper 13 Your Funeral My Trial 14 Tupelo 15 Thirsty Dog 16 Nobody's Baby Now 17 Deanna

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija - mesec maj

Mesec maj je moral biti in je seveda še, kar naporen za glasbenike in besedilopisce, saj pesmi na to temo kar ne zmanjka. Izbor iz bogate zakladnice narodno-zabavnega glasbenega arhiva poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Uspešnice Andreja Šifrerja

Andrej Šifrer praznuje 72. rojstni dan. Eden najbolj priljubljenih in uspešnih domačih kantavtorjev je v več kot 50-letni karieri nanizal vrsto skladb, ki so postale zimzelene, posnel in izdal ogromno albumov, jih prodal v zavidljivih nakladah, redno koncertiral, sodeloval z odličnimi domačimi in tujimi glasbeniki in si brez dvoma prislužil naziv legenda. V Godbah z zgodbo poslušajmo nekaj njegovih uspešnic.

41 stopinj vročine I've had it

V oddaji bomo slišali skladbe: Barbara (Miljenko Prohaska): solisti Milan Ferlež, Petar Ugrin in Silvo Stingl Visions (Jukka Linkola): solista Andy Arnol in Petar Ugrin Cesta mladosti (Jože Privšek): Revijski orkester, solista Petar Ugrin in Tone Janša I've had it (Blaž Jurjevčič/Tadej Tomšič): solista Tadej Tomšič in Tomaž Gajšt

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih

Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Nagovoril je članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“ Spevoples Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč.

Več

Lahko noč, otroci! Gala predstava

… in primer izginulih klobukov … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Vrana Krala

Vrana ne bo nikoli pela kot sinička, pa kaj zato … Pripoveduje: Janez Albreht. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Lahko noč, otroci! V živalski šoli

Kako se učijo živali. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

RIO radijska igra za otroke Franček Rudolf: Pomlad na triglavskih strminah

Igra je humoreska o začetku planinske sezone, kot se vsako leto dogaja v gorenjskih hribih. Osliček Ledeni čaj tovori hrano v planinsko kočo, planinci, mladi in stari, se odpravljajo v strmino in se radi slikajo z osličkom. Tudi gorske živali imajo pomladne opravke, največ z vzgojo mladega rodu, ki ga morajo pripraviti na življenje v gorah, preplavljenih z obiskovalci. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstra: Staš Janež, Jure Culiberg Igralca – Urška Hlebec, Vojko Zidar Glasbeni izvajalec – Gregor Čušin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1997

Lahko noč, otroci! Sinica

O ptici, ki je izbrala svobodo. Pripoveduje: Damjana Grašič. Napisal: France Bevk. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Kulturomat Anika in Iza svoja čustva izražata z risanjem

V rubriki Kulturomat se bomo podali v Litijo. Spoznali bomo Aniko Skubic in Izo Jurič, ki sta že od malih nog radi risali in slikali, danes pa svoje spretnosti krepita tako v šoli kot tudi v prostem času.

Hudo športni Plavalec Nej Jagodic

Nej Jagodic je uspešen mlad plavalec iz PK Triglav Kranj, ki kljub temu da ima 9 treningov na teden in nato še tekme, uspešno opravlja tudi šolske zadolžitve. Špela je na OŠ Matije Čopa Kranj izvedela tudi to, da ima najraje slog delfina, uživa pa tudi pri plavanju na dolgih prograh. Učenca OŠ Matije Čopa Kranj bomo spoznali v rubriki Hudo športni!

Hudo! Mladinski odsek PD Kranj

V oddaji Hudo se odpravljamo na višjo nadmorsko višino, z nami so bile planinke iz mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Povedale so marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorile so tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna aktivnost, ki združuje prijetno s koristnim.

Radijski ringaraja Telovadimo, sestavljamo sobotni jedilnik in prespimo pri prijateljih

Današnja oddaja Radijski ringaraja bo zelo razgibana. Alja in Tadeja bosta z drugošolci z Osnovne šole Šentjernej sestavili sobotni jedilnik in pripravili okusne palačinke. Skupaj s tretejšolci z Osnovne šole dr. Vita Kraigherja bomo potelovadili in izvedeli, kateri športi so jim najljubši, otroci iz Osnovne šole Litija pa bodo povedali, kako si po napornem dnevu privoščijo počitek in kako je, ko domačo posteljo za kakšno noč tudi zamenjajo in prespijo pri babicah, dedkih, sestričnah in bratrancih. V Zakajčku se bomo spraševali, kako nastane mavrica - vi otroci pa nam boste tokrat v nagradnem izzivu mavrico lahko tudi narisali in nam svoje risbice poslali na naš radijski naslov. Se slišimo v soboto po 8h!

Lahko noč, otroci! Lev in človek

Pravljica o človeku in njegovi moči. Pripoveduje: Majda Grbac. Orientalska pravljica. Prevedla: Helga Klinger. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Grajska zastava

Z vijoličaste grajske zastave so skrivnostno izginile vse rumene pike. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Več

Naše poti Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.

Sotočja Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.

Slovencem po svetu Zapuščina prekmurskih izseljencev se iz ZDA vrača v domovino

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Sami naši Prvi maj: dobra hrana, dobra glasba in ples

Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Sotočja Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Sami naši Zavod Krog o projektu Živeti z demenco, nov projekt skupine Svemirko in pesnik Stefan Simić

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.

Naše poti Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.

Sotočja Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.

Slovencem po svetu Pravnica Ana Srovin Coralli iz Švice uživa tudi v peki sladic

Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 11h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Intervju - Radio Dr. Janez Potočnik: Evropska unija mora poenotiti davčno politiko in jo uporabiti za okoljske cilje

Ali je Evropska unija kljub krepitvi obrambnih politik in izdatkov še mirovni projekt? Je evropski zeleni dogovor upravičeno postal grdi raček ali gre le za sprevrženo predvolilno kampanjo? Pa tudi o sobah pobega v Evropski uniji in o tem, kaj ima naš odnos do Unije skupnega z impresionističnimi umetninami. O tem pred dnevom Evrope, ob začetku kampanje pred evropskimi volitvami in na vrhuncu praznovanj 20-letnice članstva Slovenije v Uniji v oddaji Intervju na Prvem ključni pogajalec in dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik.

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Svetovalni servis Sosedski spori

Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.

Ob osmih Ana Žerjal: Rdeči križ potrebuje pomladitev

Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Radiosfera Na gradbišču novega ljubljanskega zapora

Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.

Pod pokrovko Z rabarbaro od vrta do kuhinjskega pulta

Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.

Jutranja kronika Na več kot polovici upravnih enot prihodnji teden napovedujejo zaostritev stavke, če ne bo dogovora.

Zaposleni na 55-ih upravnih enotah po državi bodo danes izvedli že deveto stavkovno sredo. Njihove naloge bodo omejene na nujne zadeve. Ker napredka v stavkovnih pogajanjih ni, več kot polovica upravnih enot od prihodnje srede napoveduje zaostrovanje stavke. Na Ministrstvu za javno upravo se na to odzivajo z razširitvijo seznama nujnih nalog. V oddaji tudi: - Po Hamasu tudi Izrael privolil v nadaljevanje pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi. - Raiven se bo z Veroniko predstavila še v sobotnem finalu izbora za pesem Evrovizije. - Prva finalistka nogometne lige prvakov je Borussia iz Dortmunda, ki je izločila Paris Saint-Germain.

Duhovna misel Janez Vodičar: Druge spreminjati

Ste se morda zbudili s trpko mislijo na človeka iz včerajšnjega dne? Pogosto naletimo na človeka, ki ima prav čudne navade. Že njegovi ali njeni gibi, način govorjenja, da ne govorimo o tem, kako se vede pri jedi, nas lahko spravijo ob živce. V nas neznosno odmeva: Kdo ga je le vzgajal? Sam pogosto zapadam v taka presojanja ljudi okrog sebe. Malo se lahko izgovarjam na vzgojiteljsko in učiteljsko deformacijo, a to nič ne olajša srečevanja z drugimi. Lahko živiš desetletja s kom in vendar ne prenašaš niti tega, kako se loti pospravljanja mize. Kot starši, vzgojitelji, učitelji imamo dolžnost, da vzgajamo k primernemu vedenju. In verjamem, da smo vsi bolj ali manj imeli vsaj kakšno vestno in dosledno učiteljico, ki nas je skrbno in potrpežljivo učila, kako naj bi se vedli, da se bomo lahko vključili v utečeno življenje skupnosti. Mnogi danes znova poudarjajo pomen bontona. Uglajeno vedenje, določena priporočila in prepovedi pomagajo, da bolje shajamo drug z drugim. Kljub vsemu trudu je še vedno toliko robatega, neprimernega, spotakljivega in verjamem, nenamerno žaljivega vedenja, da je težko preživeti dan brez koga, ki v nas ne bi sprožil vzdihovanja: »Kako se more tako grdo vesti, govoriti?« Otroke v šoli, ko se pogovarjajo sami med sabo, je zanimivo poslušati. Hitro bodo iz pravih imen prešli h klicanju nekakšnih vzdevkov, ki odražajo določeno lastnost. V razredu ne bo več An, Petrov, Katarin in podobno. V skupini se pojavijo Pametni, Hitri, Molčeči, pogosto pa tudi Špeckahla, Piflar, Neroda. Hočemo ali nočemo, že od mladega smo pozorni na lastnosti drug drugega. Otroci nimajo težav, koga v celoti označiti s to lastnostjo. Vemo, da to za razvoj tako imenovanega Nerode ni ravno spodbudno. Starejši se trudimo, da bi jih naučili, kako ima vsak svoje ime in ga je treba izgovarjati spoštljivo. Z otroki znamo modrovati, kako je vsak po svoje zaklad, le pustiti moramo, da se razvije. Zalotil sem se, da znam zelo pametno o tem učiti, pri sebi pa to pogosto pozabljam. Zmoti me lahko že človek, ki stalno pokašljuje. Neprijetna lastnost, bi lahko rekel. Ne, ta človek mi para živce in zato ga težko prenašam. Niti se ne trudim, da bi mu prišel vsaj malo bliže. Pri tem izgubljam vse tisto, kar bi mi ta človek lahko dobrega dal, omogočil, me obogatil. V tem nisem edini. Motijo nas malenkosti, ki jih pri drugih težko sprejmemo, pri sebi pa jih niti ne opazimo. So lastnosti drugih, ki jih ne moremo spremeniti. Niso prijetne, jih je pa vredno sprejeti, če želimo videti tiste dobre, prijetne in lepe. Potrudimo se danes prezreti slabe in biti pozoren na lepe lastnosti svojih bližnjih.

Jutranja kronika Na upravnih enotah še naprej opozarjajo na kadrovsko stisko in nizke plače

Zaposleni na upravnih enotah bodo tudi deveto sredo zapored v okviru stavke omejili delo, zaradi pomanjkanja napredka pri pogajanjih pa bi lahko kmalu stavkali tudi druge dni v tednu. Vlada nakopičene zaostanke skuša rešiti s širitvijo nujnih nalog. Druge teme: - Parlamentarni odbor potrdil novembrski referendum o nuklearki - Na dvojnih makedonskih volitvah se zmaga nasmiha desnici - Ureditev novega trga na Jesenicah pospremljena s skepso občanov

41 stopinj vročine Tema za PORL

Voddaji poslušamo skladbe: Mea Parvitas (Tone Janša) - solisti Primož Grašič, Tone Janša, Petar Ugrin in Silvo Stingl Tema za PORL (Ati Soss) - Ati Soss in Franc Jagodic Amarcord (Janez Gregorc) - solisti Ati Soss, Petar Ugrin, Tone Janša, Silvo Stingl Polytonique (Vinko Globokar) - solista Ati Soss in Silvo Stingl