Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O načrtovanih spremembah na trgu dela

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Intelekta Ljubljana pred izzivi prihodnosti

Ljubljana je slovensko glavno mesto, naše največje mesto in kot tako tudi nekakšen zgled ostalim krajem v Sloveniji. Pred Ljubljano so številni izzivi, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti, nekateri pa se že kažejo v polnem razmahu. Govorimo o okoljskih in družbenih izzivih, ki posegajo na polja urbanizma, urejevanja prostora, arhitekture, prometa, zelenih površin, javnega prostora, stanovanjske politike in še bi lahko naštevali. Vsi ti izzivi imajo posledice za ljudi, prebivalke in prebivalce mesta, za začasne obiskovalce, za gospodarstvo, vplivajo na zdravje, mobilnost in kakovost življenja. Kako je Ljubljana pripravljena na izzive prihodnosti? Kakšne strategije ubira? Kje so zamujene priložnosti, kje je ambiciozna, kje zaostajamo, kaj nas čaka? V Intelekti gostimo arhitektko in urednico Nino Granda iz revije Outsider in sociologa, profesorja Marjana Hočevarja s Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Aktualna tema Drug od drugega se lahko veliko naučimo, se strinjajo grški in slovenski čebelarji

Slovenci Grčijo dobro poznamo in imamo radi, takoj za Hrvaško je naša druga najbolj priljubljena počitniška destinacija. Vendar običajno obiščemo katerega od številnih grških otokov, morda še Atene, Solun in Peloponez. Bolj vzhodno, proti polotoku Halkídika, zanese predvsem poznavalce in tiste, ki znajo ceniti manj oblegane, a prav tako zelo lepe plaže in vedno zeleno naravo. Vzhodna Halkídika je raj za ljubitelje pohodništva in zgodovine, tu je bil rojen veliki mislec Aristotel, mnoge privabijo tudi skrivnostni samostani na polotoku Mount Athos. Zadnjih 15 let pa v tem času na Vzhodno Halkidiko vabi tudi kulinarični festival Kouzina. Pretekli konec tedna so program festivala namenili medu in ob svetovnem dnevu čebel jih je skupaj s slovenskimi čebelarji obiskala Andreja Čokl.

Aktualna tema Spremembe Zakona o socialnem varstvu prinašajo več vprašanj kot odgovorov

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Hudo! Glasujte za najboljši novinarski razred

Poslušajte vseh 9 tekmovalnih posnetkov in se odločite, katera skupina novinark in novinarjev vas je najbolj navdušila. Katera šola, ki je to šolsko leto sodelovala v projektu radijskih novinarskih delavnic, je pripravila najbolj zanimiv, izviren in poučen prispevek o svojem domačem kraju? Če se ne morete odločiti, prisluhnite predstavitvam krajev še enkrat, nato pa glasujete!

Svetovalni servis Les je najbolje zaščititi spomladi

S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Radiosfera Več kot 9 milijonov evrov občinam z evidentiranimi romskimi naselji

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.

Drugi pogled Fernanda Spolaor, Brazilija

Tokratna sogovornica oddaje Drugi pogled je iz Brazilije. Fernanda Spolaor se je v Slovenijo preselila konec leta 2019, saj je tu dobila službo. Dela, ki jo je pripeljalo v Ljubljano, sicer ne opravlja več, je pa še vedno tu, s Slovencem je tudi poročena. Njeno rojstno mesto je sicer Rio de Janeiro, kamor se večkrat vrača, živela pa tam ne bi več, pravi. Z veseljem raziskuje svojo novo domovino, Slovenijo, to objavlja tudi na potovalnem blogu Mauka Travels.

Torkov kviz Jagode so bile v antičnem Rimu simbol Venere

Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Prvaki tedna Dr. Petra Bole: Čebelja družina deluje kot en organizem, kot ena kolektivna zavest

Ob predstavitvi gostje tokratne epizode Prvakov tedna, sem v manjši avtorski zadregi, saj se iz njenega življenjepisa zrcalita njena multi disciplinarnost in vsestranskost. Arhitektka z doktoratom iz filozofije, oblikovalka nakita z londonskim magisterijem iz umetnosti, direktorica Muzejev radovljiške občine, avtorica nagrajene razstave Živeti skupaj. O čebeli in človeku v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Čebelarka, ki je prepričana, da so čebele več kot le opraševalke in nabiralke medu– skozi zgodovino so bile namreč simbol modrosti, reda, nesmrtnosti in božanske povezanosti. Doktorica Petra Bole je avtorica in soavtorica več strokovnih del, med njimi: Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev in Trgovina s kranjsko čebelo. Navdušuje jo čebelja usklajena kolektivna inteligenca in poudarja, da so čebele vez med vidnim in nevidnim svetom. Doktorica Petra Bole, ki se je nedavno podpisala pod knjigo z naslovom Mitologija in simbolika čebel je dan pred svetovnim dnevom čebel gostja nove epizode Prvakov tedna.

7. stran Olga Kharitidi: Ples v krogu- starodavne skrivnosti sibirske modrosti

Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

naPOTki Razgledni stolp na Rašici

V aktualni sezoni NaPOTkov se vsako nedeljo zjutraj dotaknemo neba. Obiskujemo in spoznavamo razgledne stolpe po Sloveniji, vsak piše svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da očarajo z osupljivimi razgledi. Tokrat se odpravljamo v zaledje Ljubljane, manj kot 350 višinskih metrov v primerjavi s prestolnico bomo »pridelali« z vzponom na Rašico ali Vrh Staneta Kosca. Tam stoji tudi razgledni stolp, ki je skupaj s planinskim domom priljubljena izletniška točka, za vse dni v letu.

Jutro Novinarske delavnice dobivajo svoj epilog!

Mojci Delač sta se v Jutru na Prvem pridružila Špela Šebenik in Aleš Ogrin in delila z nami izkušnje in vtise z letošnjih novinarskih delavnic. Sobota prinaša začetek tekmovanja za najboljši novinarski razred! Držimo pesti za vseh devet sodelujočih.

KiKs Portal Govorjena slovenščina – Zapiši z glasom svojo sled

Kratka informativna koristna slovenščina

Lokalni junak Keti Blažič in Larisa Štoka

Tokrat bomo spoznali dve lokalni junakinji: Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje, humanitarki majhnega društva z velikim srcem, društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Pozneje so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta Keti Blažič in Larisa Štoka v pogovoru z Natašo Benčič.

Svetovalni servis Jagodičje – okusna košarica zdravja

Jagodičje sodi med najbolj zdrava živila, primerno je tudi za tiste, ki vestno štejete zaužite kalorije. Je ribez in borovnice pred zaužitjem treba oprati? Lahko gozdne jagode uspevajo tudi na domačem vrtu? In predvsem, kako pravilno skrbeti za jagodičje ter katere so letošnje novosti v tej zelo raznoliki množici plodov? Na vaša vprašanja o oskrbi jagodičja, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, bo odgovarjala dr. Nika Cvelbar Weber s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Več

Radijski dnevnik Svetovna javnost krepi pritisk na Izrael, v Gazo 100 tovornjakov s pomočjo

Ob vse hujših razmerah v Gazi, kjer je bilo od jutra v izraelskih napadih ubitih več kot 70 ljudi, svetovna javnost krepi pritisk na Tel Aviv. Ta je sicer danes odobril vstop v enklavo 100-im tovornjakom s pomočjo. Britanske oblasti so medtem prekinile pogajanja z Judovsko državo o sporazumu o prosti trgovini in uvedle nove sankcije proti nezakonitim naseljencem na Zahodnem bregu. Druge teme: - Po navedbah Unicefa vsak 4-ti otrok in mladostnik doživi obliko duševne stiske. Prvi korak k rešitvi je pogovor. - Ob svetovnem dnevu meroslovja v ospredju tako znanstvene raziskave kot vsakodnevne meritve. - Zapori po zagotovilih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij varni.

Studio ob 17.00 O načrtovanih spremembah na trgu dela

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Dogodki in odmevi V Gazo se po pritisku na Izrael steka pomoč.

V Gazo se po vse močnejših pritiskih na Izrael počasi steka humanitarna pomoč. Več držav, povečini evropskih, je Izraelu zagrozilo z ukrepi, če ne bo odpravil zapore, nato je dovolil vstop dodatnih tovornjakov. Kot je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas, je to dobrodošlo, a ni dovolj. Pri meji čaka na tisoče tovornjakov s pomočjo, ki jo je financirala Unija in mora priti do ljudi, je dejala Kallasova pred zasedanjem zunanjih ministrov. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije potrdili 17-ti sveženj ukrepov proti Moskvi, med temami tudi prihodnost političnega sodelovanja z Izraelom. - Poslanci razširili krog sorodnikov, na katere bodo upravičenci, ki ne želijo odpreti trgovalnega računa, lahko prenesli delnice Vzajemne. - Ob razkritju programa letošnjega festivala Vilenica organizatorji napovedujejo gostovanja uglednih literarnih imen in večjo butičnost.

Aktualna tema Spremembe Zakona o socialnem varstvu prinašajo več vprašanj kot odgovorov

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Po Sloveniji Julija naj bi se začelo izvajanje dolgotrajne oskrbe; številne občine, tudi idrijska, opozarjajo na težave

V oddaji tudi o naslednjih temah: - V Zasavju si že dolgo želijo prenove ceste Hrastnik-Zidani Most. Ministrica Bratušek napovedala graditev v treh fazah. - Mariborski svetniki tudi o nekaterih podražitvah. - Ormoški srednješolci so se po prenovi vrnili v matično - gimnazijsko stavbo. - V Črni na Koroškem v novo turistično sezono vstopajo tudi z "ubranim" parkom, ki predstavlja protiutež adrenalinskim doživetjem.

Danes do 13:00 Mednarodna skupnosti poziva Izrael, naj v celoti odpravi zaporo dobav človekoljubne pomoči v Gazo

Mednarodna skupnosti poziva Izrael, naj v celoti odpravi zaporo dobav človekoljubne pomoči v Gazo, več držav je v nasprotnem primeru pripravljenih ukrepati. Prvi mož Agencije za pomoč palestinskim beguncem Philippe Lazzarini se boji, da se uničenje v enklavi bliža kritični ravni. Morda se bližamo točki, ko Gaza ne bo več primeren kraj za življenje Palestincev. - Članice Unije potrdile 17-ti sveženj sankcij proti Moskvi. - Vlada podpira predlog stranke NSi za možnost prenosa delnic Vzajemne na družinske člane. - V Ljubljani začela delovati platforma za prevoze Uber.

Aktualna tema Torkov kontakt: Bo Uber dobrodošla konkurenca?

V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?

Aktualna tema Drug od drugega se lahko veliko naučimo, se strinjajo grški in slovenski čebelarji

Slovenci Grčijo dobro poznamo in imamo radi, takoj za Hrvaško je naša druga najbolj priljubljena počitniška destinacija. Vendar običajno obiščemo katerega od številnih grških otokov, morda še Atene, Solun in Peloponez. Bolj vzhodno, proti polotoku Halkídika, zanese predvsem poznavalce in tiste, ki znajo ceniti manj oblegane, a prav tako zelo lepe plaže in vedno zeleno naravo. Vzhodna Halkídika je raj za ljubitelje pohodništva in zgodovine, tu je bil rojen veliki mislec Aristotel, mnoge privabijo tudi skrivnostni samostani na polotoku Mount Athos. Zadnjih 15 let pa v tem času na Vzhodno Halkidiko vabi tudi kulinarični festival Kouzina. Pretekli konec tedna so program festivala namenili medu in ob svetovnem dnevu čebel jih je skupaj s slovenskimi čebelarji obiskala Andreja Čokl.

Ob osmih Robert Gril: Ob dolgem čakanju na vozniški izpit tudi slabši uspeh kandidatov

Kandidatov za opravljanje vozniških izpitov je vse več, zasebne avtošole se prilagajajo trgu, ocenjevalcev, obsojenih na plače v javnem sektorju, pa je vse manj. Rezultat so dolge vrste za opravljanje vozniških izpitov, kar pomeni tako praktične kot finančne težave za kandidate, ki ponekod čakajo tudi do 4 mesece, vmes pa morajo seveda vzdrževati vozniško prakso. Kako odmašiti to ozko grlo? Ocenjevalci so za danes napovedali celo stavko, a so jo včeraj zamrznili. O vsem tem smo se včeraj po koncu pogajanj pogovarjali z Robertom Grilom z Agencije za varnost prometa.

Jutranja kronika Rusija in Ukrajina bosta nemudoma začeli mirovne pogovore, napovedal Trump

Rusija in Ukrajina bosta nemudoma začeli mirovne pogovore, je po včerajšnjih ločenih telefonskih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zatrdil ameriški predsednik Donald Trump. Ta je govoril tudi z več evropskimi voditelji, ki so napovedali okrepitev pritiska na Rusijo s sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - Ob mednarodnih pozivih Izraelu k dostavi pomoči v Gazo v okrepljenih napadih na enklavo od polnoči ubitih skoraj 50 ljudi. - Pred poslanci danes zakon glede stalne sheme skrajšanega delovnega časa, ki bi v času kriz zaščitil podjetja in delovna mesta. - Slovenski hokejisti so si z zmago nad Francijo na svetovnem prvenstvu zagotovili obstanek med elito.

Jutranja kronika Trump: Rusija in Ukrajina bosta takoj začeli pogovore o premirju

Po včerajšnjem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da bosta Rusija in Ukrajina takoj začeli s pogovori o končanju vojne. Trump pričakuje premike. Če jih ne bo, se bodo Združene države iz pogovorov umaknile, saj da to ni njihova vojna. A kje je meja za konec ameriške udeležbe, ni omenil. Kremelj obljublja svoje sodelovanje, a opozarja, da časovnice ni. Drugi poudarki oddaje: Združeni narodi Izrael pozivajo k povečanju dobave človekoljubne pomoči v Gazo. V Ljubljani bodo predstavili delovanje platforme Uber v Sloveniji. Novo mesto bo dobilo sodobnejšo tržnico.

Več

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Planinski krst

Obiskovanje gora je ena od najbolj priljubljenih in najpomembnejših prostočasnih dejavnosti na Slovenskem, planinstvo pa je hkrati tudi najbolj množična organizirana prostočasna dejavnost pri nas. Kot takšna pa ima tudi svojevrstne drobne kulturne vzorce in tradicije. Najpomembnejša šega družbene in družabne plati planinstva je planinski krst – obred, ki bodisi potrdi nek planinski ali alpinistični dosežek, bodisi zaznamuje vstop posameznice oziroma posameznika v tako ali drugače organizirane, z gorami in življenjem v njih povezane skupnosti planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi razkriva zanimive plati tega planinskega in alpinistični ritual z dolgo tradicijo skozi besede in razmišljanja planincev, alpinistov, gorskih vodnikov in vodij mladinskih planinskih taborov.

Etnofonija 41. Druga godba, prvi del

Nocojšnja Etnofonija, ki jo pripravlja Mario Batelić, bo prva od dveh, v katerih bomo predstavili program letošnjega 41. festivala Druga godba. V prvi oddaji bomo med drugim zavrteli prvenec Ob reki mmmm domače zasedbe Nika Prusnik & bratje Poljanec.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 18. 5. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 18. 5. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer ANGELICA GARCIA V KONCERTU Z DRUGE GODBE (Urednik: Jane Weber)

V sobotnem koncertu, ki sta ga za vas pripravila zvokovni mojster Matjaž Mastnak in Jane Weber, nastopa Angelica Garcia iz Združenih držav Amerike. Koncert smo posneli na lanski Drugi godbi. Angélica Garcia je ameriška kantavtorica mehiško-salvadorskih korenin, pozornost je vzbudila s pesmijo "Jicama", ki se je znašla na NPR Tiny Desk, lestvicah New York Timesa in celo na seznamu Baracka Obame. A v kontekstu drugih godb je zanimiv njen prehod v elektronske vode, pri katerih pa ne zanika svojih latinskih genov, kar je še posebej poudarjeno v njeni samosvoji vokalni izvedbi. To sovpada z njeno selitvijo v New York in s podpisom pogodbe z založbo Partisan (med drugim je to založba PJ Harvey), ki je očitno prepoznala njen potencial in nadarjenost. Prijetno poslušanje koncerta z Druge godbe! Refl exiones Color de dolor Carma the knife(remix) Bryn Bliska Malaguena/juanita Angel Mira me El cue Y grito Intuicion Vampira Gemini Paloma

Pesem v žepu Salamander: Salamander

Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Vse rože sveta

Tokrat vas znova vabimo v družbo cvetja. Z glasbo, seveda! Zveni nekaj zimzelenih, vmes pa se najde tudi kakšna novejša viža, nikakor pa naslova oddaje ne vzemite preveč zares ... Vseh rož sveta se v eno oddajo ne da spraviti. Prav gotovo vam na to temo ponudimo nadaljevanje! Prav vse (rože namreč). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Evrovizijske zmagovalke

Ta teden je v znamenju 69. tekmovanja za Pesem Evrovizije, ki ga po zaslugi lanskega zmagovalca Nema in njegove zmagovalne skladbe The Code prirejajo v Švici, v Baslu. V Godbah z zgodbo pa smo šli v preteklost tekmovanja, ko je glavno vlogo še imela glasba, in se spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb in njihovih izvajalcev.

41 stopinj vročine Miha Gunzek

V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Medenje, 2. del

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali drugi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Prisluhnimo drugemu delu pogovora s skladateljem in violončelistom Kristijanom Krajnčanom, ki ga je pripravila glasbena urednica Tina Žun.

Prva vrsta Otroški pevski zbor RTV Slovenija

V studiu 26 je živo nastopil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vostvom Martine Burger in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja.

Več

Lahko noč, otroci! Neža Maurer: Televizijski otroci

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Lahko noč, otroci! Barbara Hanuš: Obliž za moč in pogum

Med 19. in 25. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri OZN 20. maja praznuje ves svet, na Prvem programu Radia Slovenija že osmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, osme sezone so se znašle tri zbirke pesmi in štiri pravljice. Eden od namenov cikla Čebelice je slušno opismenjevanje otrok, eden od ciljev pa ustvarjanje poetičnih, toplih, človeških vsebin za najmlajše s skrbno izbrano literaturo in njeno interpretacijo.V prvem večeru prisluhnite omnibusu treh zgodb Barbare Hanuš. O obližu za moč in pogum, pa o tem, da je kašljanje in kihanje lahko prav zabavno in tem, kaj pomiri Marka, da ne kriči več. Kako pogumni morajo biti otroci … Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Barbara Hanuš. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Lahko noč, otroci! Spoznanje

Majhna bela kosmata kepica … Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Neža Maurer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Zverinice Losos: Športnik z dobrim spominom

Plavati proti toku reke mimo največjih plenilcev? To je poslanstvo lososa, športnega zvezdnika med ribami. Losos je nenavadna riba, ena redkih, ki se odloči spremeniti svoje življenje, ko odraste. Odpove se mirnemu življenju v slanih in hladnih vodah Atlantskega in Tihega oceana. Zdaj je dovolj zrel, da lahko z močnimi mišicami začne veliko potovanje: plavanje po reki navzgor! To dejstvo je znano, vendar ga ne razumemo povsem, zakaj bi plavali proti toku reke? Ali ne bi bilo enostavneje plavati s tokom, po reki navzdol? Toda losos mora izpolniti posebno nalogo. Poslušajmo – katero! Avtorji literarnih del: Thibault Marthi Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorici: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan

RIO radijska igra za otroke Igor Likar: Če bi čebele pele

V zgodbi spoznamo čebelico Pelo, ki bi najraje samo prepevala, medu pa ne bi nabirala – kar pa ni všeč drugim čebelam. Radijsko igro za otroke na program uvrščamo ob bližajočem se svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Čebela Pela – Jožica Avbelj Čebele – Jana Osojnik, Jerica Mrzel, Mojca Ribič, Polona Vetrih, Nada Bavdaž, Marinka Štern, Majda Kohek Kmet Rozman – Boris Cavazza Sraka Spiker – Alja Tkačev Medved Stane – Dare Valič Čmrlji – Marko Okorn, Zvone Hribar, Katja Levstik in Srečo Špik Nastopili so še – Berta Bojetu Boeta, Damjana Černe, Olga Grad, Jože Valentič, Elda Stanič, Milka Potočnik, Elza Rituper, Daša Dovžan, Mojca Cavazza, Damir Meglič, Filipina Jerman Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tonski mojster: Miro Marinšek Snemalec in montažer glasbe: Matevž Plevnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1985.

Lahko noč, otroci! O prevzetni spalni srajci

Ko muca psičku pripoveduje zgodbo. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Josef Čapek. Prevedel: Boris Urbančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Hudo! Predstavitev tekmovalnih posnetkov novinarskih delavnic

V oddaji Hudo smo predstavili devet tekmovalnih posnetkov, v okviru novinarskih delavnic, ki jih izvajamo na slovenskih osnovnih šolah, so jih pripravili mladi novinarke in novinarji. Njihova naloga je bila, da v dobrih treh minutah predstavijo svoj domači kraj. Najboljši posnetek nam boste pomagali izbrati tudi poslušalke in poslušalci, glasovanje se je na spletni strani Prvega začelo v soboto ob 11. uri, trajalo bo do 31. maja do 11. ure. Zmagovalca razglasimo na finalni prireditvi, ki bo na sporedu 7. junija.

Kulturomat Folkloristka Hana Biličič

V današnjem Kulturomatu spoznavamo dekle, ki že od malega združuje dediščino svojega domačega kraja z glasbo, plesom in medosebnim povezovanjem. Hana Biličič je dijakinja ekonomske gimnazije Novo mesto, doma iz Vinice. Velik del svojega prostega časa posveča kulturnemu udejstvovanju. Že od malih nog je članica KUD Vinica, kjer pleše pri folklori, igra tamburico in poje v vokalni skupini. Zraven tega je aktivna v gasilskem društvu, sodeluje pri organizaciji dogodkov in še bi lahko naštevali. Pred mikrofon jo je povabila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.

Hudo športni Atlet Matic Selak: "Pri mnogoboju mi ni dolgčas."

Na OŠ Trebnje smo spoznali odličnega atleta. Matic Selak, ki obiskuje 8. razred, trenira mnogoboj v Atletskem klubu Krka. V katerih atletskih disciplinah nastopa in kako uspešen je na tekmovanjih, izvemo v rubriki Hudo športni.

Zakajček Kaj je cheescake?

Danes smo se v oddaji Radijski ringaraja pogovarjali jutrih, zajtrkih in varnosti v prometu - za konec pa se bomo še posladkali. Ste že slišali za cheescake? Kaj je to in kako se pripravi – o tem v današnjem Zakajčku …

Radijski ringaraja Dobro jutro s Ptički iz Vrtca pd Gradom

Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!

Več

Naše poti 25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.

Sotočja 'Biti Slovenec v zamejstvu je lepo, čeprav včasih težko'

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.

Slovencem po svetu Slovenski mendoški oktet gostoval v Sloveniji

Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.

Sami naši Topli obroki za vse, plesna povezanost Balkana in Frljićev Inkubator

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.

Naše poti Slaba komunikacija med občino Lendava in Romi omejuje napredek naselja v Dolgi vasi

V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.

Sotočja Za večjezičnost in raznolikost!

70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih.

Slovencem po svetu V Bruslju deluje tudi slovenski bralni klub

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Sami naši Upor v gledališču, telesa v gibanju in razmislek o ljubezni

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z enim najprodornejših evropskih režiserjev Oliverjem Frljićem, ki z umetnostjo izziva nacionalizem, fašizem in revizionizem ter se vrača na oder Slovenskega mladinskega gledališča. Nato vas povabimo k razmisleku o sodobni ženski poeziji z Dubravko Đurić, avtorico antologije Telesa in jeziki v gibanju. Za konec pa še predstava O ljubavi, čustveno in estetsko raziskovanje ljubezni danes v izvedbi mladih umetnikov z območja nekdanje Jugoslavije.

Naše poti S humanitarno akcijo obnovili hišo romski družini v Doliču

V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.

Slovencem po svetu Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma«

Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.

Naše poti Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana

Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Planinski krst

Obiskovanje gora je ena od najbolj priljubljenih in najpomembnejših prostočasnih dejavnosti na Slovenskem, planinstvo pa je hkrati tudi najbolj množična organizirana prostočasna dejavnost pri nas. Kot takšna pa ima tudi svojevrstne drobne kulturne vzorce in tradicije. Najpomembnejša šega družbene in družabne plati planinstva je planinski krst – obred, ki bodisi potrdi nek planinski ali alpinistični dosežek, bodisi zaznamuje vstop posameznice oziroma posameznika v tako ali drugače organizirane, z gorami in življenjem v njih povezane skupnosti planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi razkriva zanimive plati tega planinskega in alpinistični ritual z dolgo tradicijo skozi besede in razmišljanja planincev, alpinistov, gorskih vodnikov in vodij mladinskih planinskih taborov.

Lahko noč, otroci! Neža Maurer: Televizijski otroci

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Radijski dnevnik Svetovna javnost krepi pritisk na Izrael, v Gazo 100 tovornjakov s pomočjo

Ob vse hujših razmerah v Gazi, kjer je bilo od jutra v izraelskih napadih ubitih več kot 70 ljudi, svetovna javnost krepi pritisk na Tel Aviv. Ta je sicer danes odobril vstop v enklavo 100-im tovornjakom s pomočjo. Britanske oblasti so medtem prekinile pogajanja z Judovsko državo o sporazumu o prosti trgovini in uvedle nove sankcije proti nezakonitim naseljencem na Zahodnem bregu. Druge teme: - Po navedbah Unicefa vsak 4-ti otrok in mladostnik doživi obliko duševne stiske. Prvi korak k rešitvi je pogovor. - Ob svetovnem dnevu meroslovja v ospredju tako znanstvene raziskave kot vsakodnevne meritve. - Zapori po zagotovilih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij varni.

Studio ob 17.00 O načrtovanih spremembah na trgu dela

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Dogodki in odmevi V Gazo se po pritisku na Izrael steka pomoč.

V Gazo se po vse močnejših pritiskih na Izrael počasi steka humanitarna pomoč. Več držav, povečini evropskih, je Izraelu zagrozilo z ukrepi, če ne bo odpravil zapore, nato je dovolil vstop dodatnih tovornjakov. Kot je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas, je to dobrodošlo, a ni dovolj. Pri meji čaka na tisoče tovornjakov s pomočjo, ki jo je financirala Unija in mora priti do ljudi, je dejala Kallasova pred zasedanjem zunanjih ministrov. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije potrdili 17-ti sveženj ukrepov proti Moskvi, med temami tudi prihodnost političnega sodelovanja z Izraelom. - Poslanci razširili krog sorodnikov, na katere bodo upravičenci, ki ne želijo odpreti trgovalnega računa, lahko prenesli delnice Vzajemne. - Ob razkritju programa letošnjega festivala Vilenica organizatorji napovedujejo gostovanja uglednih literarnih imen in večjo butičnost.

Intelekta Ljubljana pred izzivi prihodnosti

Ljubljana je slovensko glavno mesto, naše največje mesto in kot tako tudi nekakšen zgled ostalim krajem v Sloveniji. Pred Ljubljano so številni izzivi, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti, nekateri pa se že kažejo v polnem razmahu. Govorimo o okoljskih in družbenih izzivih, ki posegajo na polja urbanizma, urejevanja prostora, arhitekture, prometa, zelenih površin, javnega prostora, stanovanjske politike in še bi lahko naštevali. Vsi ti izzivi imajo posledice za ljudi, prebivalke in prebivalce mesta, za začasne obiskovalce, za gospodarstvo, vplivajo na zdravje, mobilnost in kakovost življenja. Kako je Ljubljana pripravljena na izzive prihodnosti? Kakšne strategije ubira? Kje so zamujene priložnosti, kje je ambiciozna, kje zaostajamo, kaj nas čaka? V Intelekti gostimo arhitektko in urednico Nino Granda iz revije Outsider in sociologa, profesorja Marjana Hočevarja s Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Aktualna tema Spremembe Zakona o socialnem varstvu prinašajo več vprašanj kot odgovorov

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Po Sloveniji Julija naj bi se začelo izvajanje dolgotrajne oskrbe; številne občine, tudi idrijska, opozarjajo na težave

V oddaji tudi o naslednjih temah: - V Zasavju si že dolgo želijo prenove ceste Hrastnik-Zidani Most. Ministrica Bratušek napovedala graditev v treh fazah. - Mariborski svetniki tudi o nekaterih podražitvah. - Ormoški srednješolci so se po prenovi vrnili v matično - gimnazijsko stavbo. - V Črni na Koroškem v novo turistično sezono vstopajo tudi z "ubranim" parkom, ki predstavlja protiutež adrenalinskim doživetjem.

Danes do 13:00 Mednarodna skupnosti poziva Izrael, naj v celoti odpravi zaporo dobav človekoljubne pomoči v Gazo

Mednarodna skupnosti poziva Izrael, naj v celoti odpravi zaporo dobav človekoljubne pomoči v Gazo, več držav je v nasprotnem primeru pripravljenih ukrepati. Prvi mož Agencije za pomoč palestinskim beguncem Philippe Lazzarini se boji, da se uničenje v enklavi bliža kritični ravni. Morda se bližamo točki, ko Gaza ne bo več primeren kraj za življenje Palestincev. - Članice Unije potrdile 17-ti sveženj sankcij proti Moskvi. - Vlada podpira predlog stranke NSi za možnost prenosa delnic Vzajemne na družinske člane. - V Ljubljani začela delovati platforma za prevoze Uber.

Aktualna tema Torkov kontakt: Bo Uber dobrodošla konkurenca?

V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?