Razkošje v glavi Patricija Lovišček: "Rada podelim vse, kar vem in znam, še posebej, če ljudje to radi sprejmejo.«

»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila izbrana za Osebnost Primorske, lani pa je za svoje delo prejela priznanje za najboljšo mentorico prostovoljcev v mestni občini Koper, Zavod Modri december pa priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo. O svojem življenju in delu bo Patricija Lovišček govorila v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Sobotno branje Virginie Despentes: Vernon Subutex

Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.

Hudo! Odpikajmo nasilje z učenci OŠ Gornja Radgona in Leopoldom I.

V tokratnem Hudoju se pridružujemo zavezi »Odpikajmo nasilje«, ki je kampanja proti medvrstniškemu nasilju. O tem, zakaj je pomembno o tem govoriti javno in biti del rešitve ne problema, smo debatirali z učenci OŠ Gornja Radgona - Avo Rovšnik, Aljo Planinšek Mir, Nijo Kostrevc, Žano Ploj, Galom Žnidaričem, v studiu 1. programa nacionalnega radia pa se nam je pridružil tudi eden od ambasadorjev kampanje - raper Leopold I.

UI faktor Kako stroj postane inteligenten

Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.

Kulturni fokus »Evropa: bogatejši zahod izkorišča revnejši vzhod«

Tudi tako o Evropi v oddaji Kulturni fokus razmišlja pohodnik, popotnik in potopisec Jakob J. Kenda. Pred tem je na poteh in transverzalah po Ameriki in Sloveniji, ko se je namenil preučiti pohodniško krajino tudi najbolj opustelih in neobljudenih zakotji naše dežele, spoznaval stvarnost življenja, ki je včasih dobivalo tudi nekoliko fantastične in magične plasti.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

KiKs "Ojoj, je že konec ure?" – Uspeh za dobrega pripovedovalca pred razredom

Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.

Lokalni junak Peter Žnidaršič - glasbenik in mojster suhozidne gradnje

Peter Žnidaršič, član pivške glasbene zasedbe Ana Pupedan, je poln presenečenj. Poleg kitare in berde obvlada tudi z UNESCOm zaščiteno veščino suhozidne gradnje. Kamniti zidovi so ga navdušili pred dobrim letom dni, od takrat pa je s skupino kolegov obnovil že veliko metrov teh veličastnih kamnitih rokodelskih umetnin. Pravi, da je trenutno v Sloveniji približno ducat ljudi, ki so vešči te starodavne umetnosti in se zavedajo pomena ohranjanja dediščine. V svoje vrste pa vabijo tudi vse, ki jim je kamen pri srcu. Dela na tem področju, pravi, je več kot dovolj za vse.

Svetovalni servis Gibalni razvoj otrok

Obrat na trebuh ter hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja – to so najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki večinoma dosežejo v prvem letu starosti. Temelj zanje so dobro razvite gibalne sposobnosti. O tem, kako jih krepiti, kako spodbujati k pravilnemu gibanju, kakšne priložnosti ponujati otroku, da bo kar se da sam najbolje spoznal svoje telo v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Jutranja vremenska fronta Letošnja zima v tretjini najmanj namočenih zim v zadnjih 70. letih

Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas v tokratni Jutranji vremenski fronti povabi, da prebrskamo za podatki in preverimo, koliko dežja, snega in sončnih dni smo izmerili v zimi 2024/2025, pa tudi kako visoko je seglo živo srebro. Vsi trije meseci letošnje zime so bili nadpovprečno topli, odklon od dolgoletnega povprečja pa je 1,4 stopinje Celzija.

Petek brez pravila "V eni uri sem povedal približno tri decimalke števila pi na sekundo"

17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.

Lokalni čas Vrh Julijcev: Pot do sožitja narave in človeka

Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Možgani na dlani Skozi leta, 2. del: Hrepenenje po večni mladosti

Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202. Skozi tokratno oddajo vas peljeta Luka Hvalc in Mojca Delač.

Radiosfera "Včasih se mi zdi, da se vračamo v 19. stoletje"

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ravno te dni potekajo, zdaj že peto leto zapored, Dnevi enakosti spolov. Otvoritveni dogodek se je zgodil prejšnji četrtek, simbolno, pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk. Do konca meseca pa se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki, kjer bodo predavateljice in predavatelji, raziskovalke in raziskovalci govorili o različnih vidikih enakosti spolov v naši družbi. Več o dogajanju in več o pomenu enakih možnosti za vse, ne le v akademskem prostoru, temveč tudi sicer v naši družbi, je spregovorila prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Smolej.

Svetovalni servis Oskrba okrasnih grmovnic

Ne le cvetlične gredice, tudi okrasne grmovnice lahko naredijo vaš vrt še lepši. Nekatere cvetijo spomladi, druge poleti, kako jih torej zasaditi, če želite cvetoče grme skozi vso sezono? To je le eno od vprašanj, ki jih bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu zastavili strokovnjaku za grmovnice Petru Ribiču z Biotehniškega centra Naklo. Vprašanja lahko zastavite tudi vi na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si ali v obrazcu na spletni strani Prvega.

Svetovalni servis Odpikajmo nasilje: O medvrstniškem nasilju s Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo

Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. Kampanja bo potekala od 8. do 22. marca, za vas pa pripravljamo več televizijskih in radijskih oddaj ter drugih vsebin na to temo, tako za otroke kot za odrasle.

Radiosfera Štiri pike na roko in stop medvrstniškemu nasilju

Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. V tokratni Radiosferi nam Dunja Karlovšek, psihologinja in urednica otroških oddaj na RTV Slovenija, pa tudi vodja kampanje Odpikajmo nasilje, predstavi štiri zaveze kampanje, rezultate belgijske kampanje in možne načine, kako se lahko tudi sami zoperstavimo medvrstniškemu nasilju in preprečimo t.i. bullying.

Več

Zrcalo dneva Protest v Beogradu, kjer se je zbralo več sto tisoč ljudi, po incidentih razpustili.

Beograd so nocoj napolnili študenti v blokadi in njihovi številni podporniki. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je bilo v mesto približno stodeset tisoč ljudi, organizatorji so prepričani, da jih je bilo več sto tisoč. Ker je pred skupščino zmanjkalo prostora, so jih začeli pozneje preusmerjati še na krožni tok Slavija, po 19-i uri pa se je zgodilo več incidentov, tudi panike, zato so študenti protest končali.

Radijski dnevnik Nika Prevc na dvajseti rojstni dan zmagala v Vikersundu, Ema Klinec druga

Tekma smučarskih skakalk v Vikersundu je prinesla dvojno slovensko zmago. Drugega mesta se je veselila Ema Klinec, Nika Prevc pa je na svoj 20-i rojstni dan poletela do jubilejne 20-e zmage v svetovnem pokalu. Zaradi vetra so tekmo tik prej Prevčinim prvim skokom prestavili in nato opravili le eno serijo.Na istem prizorišču ta trenutek poteka finalna serija moške tekme. V oddaji tudi o tem: - Študentski protest v Beogradu na ulice pognal več sto tisoč ljudi - V Toskani zaradi obilnega deževja in zemeljskih plazov več občin še vedno odrezanih od sveta. - "Kazni za taborjenje na črno in prenočevanje so premajhne," novemu zakonu očitajo turistične občine.

Dogodki in odmevi V Beogradu eden najbolj množičnih protestov v Srbiji doslej

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Izmenjava ostrih besed med predsednico republike in premierjem glede imenovanja guvernerja Banke Slovenije

Predsednik vlade Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar sta se po izmenjavi medsebojnih obtožb na račun imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije danes srečala. Iz kabineta predsednika vlade so po srečanju sporočili, da sta podprla mirovna prizadevanja v Ukrajini, ter zagotovila, da ni možnosti za napotitev slovenskih vojakov tja. Kaj sta se dogovorila v zvezi z imenovanjem guvernerja, vsaj uradno ni znano.

Radijski dnevnik Ameriški predsednik Trump ruskega kolega Putina pozval, naj prizanese obkoljenim ukrajinskim vojakom.

Včerajšnji pogovori v Moskvi glede vojne v Ukrajini so bili produktivni, je prepričan ameriški predsednik Donald Trump. Svojega ruskega kolega Vladimirja Putina je pozval, naj prizanese, kot je navedel, obkoljenim ukrajinskim vojakom. Prvi mož Kremlja se je odzval z besedami, da bo Moskva zagotovila varnost ukrajinskim vojakom na območju Kurska, če se bodo ti predali. Ukrajina je navedbe o obkolitvi označila za neresnične, češ da so vojake umaknili na ugodnejše obrambne položaje. Drugi poudarki oddaje: - Izmenjava ostrih besed med predsednico republike in premierjem glede imenovanja guvernerja Banke Slovenije - Naša država nasprotuje evropskemu predlogu za ohlapnejša pravila na področju gensko spremenjenih pridelkov - V čezmejnem prostoru doseženo soglasje glede napovedane zapore vipavske hitre ceste

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Dogodki in odmevi Prekinitev ognja v Ukrajini: Iz Moskve in Washingtona sporočila o optimizmu

V Kremlju po včerajšnjih pogovorih z ameriško delegacijo, kot rečeno, govorijo o previdnem optimizmu. Še vedno sicer ni znano, kdaj bi se lahko srečala predsednika Rusije in Združenih držav. V mednarodnih strokovnih krogih medtem ocenjujejo, da je mir v Ukrajini še zelo daleč, tako kot tudi dogovor o novi svetovni ureditvI. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar in premier Golob poudarila, da podpirata mirovna prizadevanja za Ukrajino, slovenskih vojakov v danih razmerah tja ne bi pošiljala. - V Sloveniji 6 možnih lokacij za postavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev. A skupni projekt je nova ameriška vlada zdaj začasno ustavila. - Izjemna Nika Prevc po svetovnem prvenstvu postavlja nove mejnike. Na treningu v Vikersundu 2-krat poletela do 236 metrov in postavila nov svetovni rekord.

Aktualna tema S selitvami dvoživk prispevamo k njihovemu večjemu preživetju

Pomladne temperature in dež že prebujajo dvoživke, ki se bodo kmalu odpravile na pot proti mlakam, kjer bodo odložile mrest. Da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami, jim v Herpetološkem društvu s številnimi prostovoljci pomagajo čez cesto ob Večni poti v Ljubljani. Dvoživke so najbolj dejavne, ko pade mrak, zato se vsak večer prostovoljci z odsevnimi jopiči in svetilkami zberejo pred živalskim vrtom, kjer se začne prenašanje. Ob Večni poti in na kolesarski stezi so tudi prometni znaki, ki udeležence v prometu opozarjajo, naj zmanjšajo hitrost vožnje na tem delu. Z ukrepi za varstvo dvoživk namreč prispevamo k večjemu preživetju te živalske vrste. Več Urška Žižek, bere Marko Rozman.

Po Sloveniji Da je delo vrednota, je pomembna miselnost tudi pri zaposlovanju invalidov

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Občine na območju Triglavskega narodnega parka v minulih letih vlagala predvsem v ceste in kanalizacijo. - Srednjeveško obzidje v Kúbedu bi lahko že letos začeli obnavljati. - Česa bi si škofjeloški osnovnošolci v šolskem sistemu želeli več, česa manj? - 5o let delovanja Ribniškega gobarskega društva. Ne le z nabiranjam gob, ukvarja se tudi z izobraževanjem in kulinariko.

Več

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Evolucija užitka Mi se nismo tok sekiral, ko smo bli v puberteti

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Več

Pesem v žepu Severa Gjurin: Pomlad

Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič izpostavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči ujame razmišljanja o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoči na ilustriranje samih občutij. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam »Pomlad« premierno predstavi v Pesmi v žepu.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Francija Zemeta

Tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov posvečamo mogoče kar malo prezrtemu izvrstnemu muzikantu, godcu, sicer samouku na diatonični harmoniki Franciju Zemetu in njegovemu ansamblu. Na koncu oddaje pa nekaj skladb zaigra tudi ansambel njegovih dveh sinov Bojana in Andreja, ki nadaljuje tradicijo izvajanja pristne in občutene narodnozabavne glasbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Uspešnice skupine Bon Jovi

Poslušamo skupino Bon Jovi z njihovim glavnim adutom Jonom Bon Jovijem, ki je prejšnji teden praznoval 63. rojstni dan. Skupina Bon Jovi, ki je nastala leta 1983, je z leti postala ena najbolj priljubljenih ameriških pop rok zasedb, ki je izdala 16 studijskih albumov in jih prodala v nakladi več kot 130 milijonov, to pa jo uvršča tudi med najbolje prodajane ameriške bende. V vseh teh letih so Bon Jovi nastopili 2700-krat v 50 različnih državah in poslušalo jih je 34 milijonov oboževalcev. Zadnji album Forever so izdali lansko leto, na turnejo pa še ne bodo odšli, saj ima Jon Bon Jovi že nekaj let hude težave z glasilkami in je imel lani rekonstrukcijsko operacijo glasilk. V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njihovih največjih uspešnic.

41 stopinj vročine Janez Martinc

Poslušamo del radijskega portreta Janeza Martinca. Martinc je v Plesnem orkestru Radia Ljubljana igral saksofon. Ni bil redni član, igral je kratek čas, pa še to samo občasno, a je nanj neposredno vplival kot vodja glasbenega oddelka slovenskega radia in kot dolgoletni urednik za lahko oziroma zabavno glasbo. Njegov vpliv na razvoj slovenske zabavne glasbe je bil velik, saj je kot urednik in pozneje vodja zabavnoglasbenega programa spodbujal nastajanje novih skladb, naročal številna snemanja, iskal nove pevce in avtorje, bil je tudi član številnih strokovnih komisij glasbenih festivalov. Janez Martinc nas je zapustil avgusta leta 2021, star je bil 101 leto. Radijski portret Janeza Martinca je nastal leta 1986, pripravila sta ga redaktor Rado Časl in tonski mojster Peter Velikonja.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Evridika iz pekla

V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta Janija Kovačič z naslovom Evridika iz pekla. Posnetek je nastal 27. januarja 2025 v koprskem studiu Hendrix, v sklopu Kavč Festivala. V letošnjem letu mineva 80. let od poraza fašizma. Evridika iz pekla pomeni nadaljevanje Orfeja iz pekla in odraža prav čas izpred 80. let. Gre za izbrane pesmi iz Ravensbriške pesmarice, ki jo je uredila Erna Muser, Jani Kovačič pa je pesmim dodal še glasbeno podobo. Koncert je zaokrožila pripoved Milene Mileve Blažić, ki je predstavila zgodbo Anice Kovačič, rojene Mislej, taboriščne prijateljice Ane Frank. Koncert so pripravili: glasbena urednica Simona Moličnik, tonski mojster Tadej Tadič, glasbena producentka Ksenija Kos in asistent Matija Žavbi.

Etnofonija Vedan Kolod – Birds

V nocojšnji Etnofoniji predstavljamo album Birds ruske zasedbe Vedan Kolod s tradicionalnimi in avtorskimi pesmimi o pticah, ki imajo v ruski folklori posebno simboliko.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 9. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 9. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert ženskega klavirskega kvarteta Phoenix v studiu Hendrix Radia Koper

Kvartet Phoenix sestavljajo štiri pianistke, ki so svojo glasbeno pot izpeljale do diplome na Glasbeni matici v Trstu in se potem dodatno izpopolnjevale na prestižnih mednarodnih ustanovah. Beatrice Zonta, Tatjana Jercog, Claudia Sedmach in Tamara Ražem Locatelli so se po številnih koncertnih izkušnjah v različnih komornih zasedbah odločile, da so jih medsebojno spoštovanje in dolgoletno prijateljstvo pripeljali do oblikovanja tega zanimivega sestava. Ime kvarteta je poklon umetnosti nasploh, ki nas lahko v vsakem obdobju ter tako na družbenem kot na osebnem področju ponovno prebudi in vliva volje do soustvarjanja naših vsakdanov. Osemročno izvajanje na dveh klavirjih omogoča izvedbo izvirnih partitur pisanih za ta sestav, pa tudi priljubljenih orkestrskih del v priredbah za polno osemročno klavirsko igro. Navzočnost dveh koncertnih klavirjev na odru je zvočno in vizualno očarljiva, poslušalcem pa prinaša bogato paleto koncertnega doživljanja. Zasedba kvarteta Phoenix je muzicirala v studiu Hendrix ob praznovanju 50. rojstnega dne klavirja Steinway, ki domuje v tem studiu in za to priložnost je dobil »partnerja«.Slišali boste skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Bedřicha Smetane, Igorja Stravinskega, Camille Saint Saënsa, Charlesa Gounoda, Macka Wilberga in Astorja Piazzolle.

Pesem v žepu Je najlepši šanson že napisan?

Na Prvem programu Radia Slovenija letos znova pripravljamo Festival slovenskega šansona. Šanson v slovenskem prostoru nima veliko prostora, zato ga s tem festivalom načrtno spodbujamo, saj gre za močno sporočilne skladbe, ki so zaradi svoje kompleksnosti nekoliko zahtevnejše, a prinašajo višjo kakovost glasbe, besedil in izvedbe kot večina popularne glasbe. V tokratni Pesmi v žepu se ozremo k preteklim dosežkom festivala, obenem pa povabimo k prijavam na aktualni razpis in napovemo letošnje dogajanje.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Marčevski glasbeni šopek za žene, mame, babice in dekleta

Mesec marec je, lahko bi rekli, vesv znamenju praznikov: dnevu žena, materinskemu dnevu, je tudi praznik prihajajoče pomladi in z njo mladih deklet ... seveda tudi babic ne smemo pozabiti. Zato v tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov poklanjamo najlepše melodije iz radijskega arhiva prav vsem prej naštetim. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Več

Lahko noč, otroci! Avtobus malinove barve

Čas je, da polepšamo mesto … Pripoveduje: Majda Kohek. Napisala: R. Gracciani. Prevedla. Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Hudo! Odpikajmo nasilje z učenci OŠ Gornja Radgona in Leopoldom I.

V tokratnem Hudoju se pridružujemo zavezi »Odpikajmo nasilje«, ki je kampanja proti medvrstniškemu nasilju. O tem, zakaj je pomembno o tem govoriti javno in biti del rešitve ne problema, smo debatirali z učenci OŠ Gornja Radgona - Avo Rovšnik, Aljo Planinšek Mir, Nijo Kostrevc, Žano Ploj, Galom Žnidaričem, v studiu 1. programa nacionalnega radia pa se nam je pridružil tudi eden od ambasadorjev kampanje - raper Leopold I.

UI faktor Kako stroj postane inteligenten

Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.

Radijski ringaraja Otroci in prva pomoč

Nesreča nikoli ne počiva, pravi že star pregovor. Prav hitro se lahko zgodi, da pademo, se udarimo, urežemo, si opraskamo kolena ali celo zlomimo roko. Kdo nam lahko takrat pomaga in kaj moramo storiti, če smo sami? Lahko tudi najmlajši pomagajo pri prvi pomoči? V Zakajčku se bomo spraševali, zakaj sploh zbolimo, otroci iz osnovne šole Gradec - podružnične šole Kresnice pa bodo povedali tudi, kako je, ko so bolni, in kdo pomaga njim ... O vsem tem v tokratni oddaji Radijski ringaraja, v kateri bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic – tokrat bo imel glavno vlogo mravljinčar.

Lahko noč, otroci! Prebrisani zajec

… ki prelisiči kralja živali … Pripoveduje: Aleš Valič. Afriška pravljica. Prevedla: Jana Osojnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1983.

Lahko noč, otroci! Pravljica o šivilji in škarjicah

Bogdanki pomagajo pri delu … Pripoveduje: Marjeta Gregorač. Napisal: Dragotin Kette. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Gymnasium Mladi: Nasilja ne odobravamo!

Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.

Lahko noč, otroci! Benjamin in poredni Polde

Boji se ga nihče več. Ker je fant od fare. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Jurij Černič. Objava v okviru kampanje RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! Večno prijateljstvo

Hijena svetuje krokodilu, da razdre prijateljstvo s kokošmi. Pripoveduje: Marjeta Gregorač. Afriška pravljica. Prevedla: Djurdjica Flere. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Lahko noč, otroci! Žrebiček Matiček

… Išče pomlad … Pripoveduje: Kristjan Muck. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Tekmovanje v skokih

Prsti tekmujejo v skokih. Pripoveduje: Igor Cvetko. Napisala: Jelena Sitar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Več

Slovencem po svetu Slovenska učilnica na lektoratu v Banja Luki pomembna pridobitev za študente in slovensko skupnost

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Sami naši Ženske v črnem, mednarodni dan žena in nova knjiga Svetlane Slapšak

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.

Naše poti Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah

Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.

Sotočja Iz Celovca in Šentjakoba prek Rezije in Benečije do Reke in naprej v Hišo sožitja

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Evelina Ferrar o življenju na Otoku in dejavnosti britansko slovenskega društva

Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.

Sami naši Izbris več kot 25.000 ljudi iz slovenskih evidenc – zgodbe še odmevajo, vprašanje poprave krivic ostaja odprto

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem prinašamo ostre, iskrene in globoko človeške zgodbe. Srbska stand-up komičarka Jagoda Jovanović z brezkompromisnim humorjem razkriva korupcijo in družbene absurde – od politike do položaja žensk. Hrvaška pesnica Monika Herceg, dobitnica dveh prestižnih evropskih nagrad, razmišlja o književnosti kot zatočišču in orodju družbenih sprememb. Obenem se spominjamo 30. obletnice izbrisa več kot 25.000 ljudi iz slovenskih evidenc – njihove zgodbe še vedno odmevajo, vprašanje poprave krivic pa ostaja odprto.

Naše poti Projekt Rom-In ponuja 32 zgodb uspešnih Romov

Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.

Sotočja Mladim Slovencem v zamejstvu je treba čestitati za njihov trud

Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci?

Slovencem po svetu Pustno dogajanje pestro tudi v slovenskih skupnostih po svetu

Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.

Sami naši Urbanost v literaturi, mladi med kulturami in preplet preteklosti s sedanjostjo

V tokratni oddaji Sami naši se bomo pogovarjali s pisateljico Nado Gašić, ki v svojih zgodbah razkriva skrite plati mestnega življenja ter preplet zgodovine in sedanjosti. Nato bomo spoznali Kristjana Popovskega, mladega ekonomista, ki gradi svojo pot med Skopjem in Ljubljano ter deli izkušnje o prilagajanju, mobilnosti in kulturni integraciji. Za konec pa bomo stopili v literarni svet Tee Tulić, ki v svojih delih raziskuje, kako prostor in spomini oblikujejo identiteto in družbene spremembe.

Naše poti Trije javni razpisi na področju romske skupnosti vredni več kot 7 milijonov evrov

Tako kot v vseh skupnostih so tudi v romski skupnosti še vedno prisotne zgodnje in prisilne poroke, pri katerih potem lahko govorimo tudi o zgodnjih nosečnostih. Pa vendar teh ni toliko, kot jih je bilo nekoč. Na centru za socialno delo Posavje v zadnjih petih letih niso zabeležili primera nosečnosti pri deklicah, mlajših od 15 let. V oddaji prinašamo še podrobnosti treh javnih razpisov za romsko skupnost. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov. Višina odobrenih sredstev je 5,5 milijona evrov, dobra dva milijona pa bo ministrstvo namenilo za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Objavljen je tudi razpis kulturnega ministrstva. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.

Več

Zrcalo dneva Protest v Beogradu, kjer se je zbralo več sto tisoč ljudi, po incidentih razpustili.

Beograd so nocoj napolnili študenti v blokadi in njihovi številni podporniki. Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je bilo v mesto približno stodeset tisoč ljudi, organizatorji so prepričani, da jih je bilo več sto tisoč. Ker je pred skupščino zmanjkalo prostora, so jih začeli pozneje preusmerjati še na krožni tok Slavija, po 19-i uri pa se je zgodilo več incidentov, tudi panike, zato so študenti protest končali.

Lahko noč, otroci! Avtobus malinove barve

Čas je, da polepšamo mesto … Pripoveduje: Majda Kohek. Napisala: R. Gracciani. Prevedla. Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Radijski dnevnik Nika Prevc na dvajseti rojstni dan zmagala v Vikersundu, Ema Klinec druga

Tekma smučarskih skakalk v Vikersundu je prinesla dvojno slovensko zmago. Drugega mesta se je veselila Ema Klinec, Nika Prevc pa je na svoj 20-i rojstni dan poletela do jubilejne 20-e zmage v svetovnem pokalu. Zaradi vetra so tekmo tik prej Prevčinim prvim skokom prestavili in nato opravili le eno serijo.Na istem prizorišču ta trenutek poteka finalna serija moške tekme. V oddaji tudi o tem: - Študentski protest v Beogradu na ulice pognal več sto tisoč ljudi - V Toskani zaradi obilnega deževja in zemeljskih plazov več občin še vedno odrezanih od sveta. - "Kazni za taborjenje na črno in prenočevanje so premajhne," novemu zakonu očitajo turistične občine.

Razkošje v glavi Patricija Lovišček: "Rada podelim vse, kar vem in znam, še posebej, če ljudje to radi sprejmejo.«

»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila izbrana za Osebnost Primorske, lani pa je za svoje delo prejela priznanje za najboljšo mentorico prostovoljcev v mestni občini Koper, Zavod Modri december pa priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo. O svojem življenju in delu bo Patricija Lovišček govorila v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Dogodki in odmevi V Beogradu eden najbolj množičnih protestov v Srbiji doslej

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Sobotno branje Virginie Despentes: Vernon Subutex

Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo! Odpikajmo nasilje z učenci OŠ Gornja Radgona in Leopoldom I.

V tokratnem Hudoju se pridružujemo zavezi »Odpikajmo nasilje«, ki je kampanja proti medvrstniškemu nasilju. O tem, zakaj je pomembno o tem govoriti javno in biti del rešitve ne problema, smo debatirali z učenci OŠ Gornja Radgona - Avo Rovšnik, Aljo Planinšek Mir, Nijo Kostrevc, Žano Ploj, Galom Žnidaričem, v studiu 1. programa nacionalnega radia pa se nam je pridružil tudi eden od ambasadorjev kampanje - raper Leopold I.

UI faktor Kako stroj postane inteligenten

Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.

Radijski ringaraja Otroci in prva pomoč

Nesreča nikoli ne počiva, pravi že star pregovor. Prav hitro se lahko zgodi, da pademo, se udarimo, urežemo, si opraskamo kolena ali celo zlomimo roko. Kdo nam lahko takrat pomaga in kaj moramo storiti, če smo sami? Lahko tudi najmlajši pomagajo pri prvi pomoči? V Zakajčku se bomo spraševali, zakaj sploh zbolimo, otroci iz osnovne šole Gradec - podružnične šole Kresnice pa bodo povedali tudi, kako je, ko so bolni, in kdo pomaga njim ... O vsem tem v tokratni oddaji Radijski ringaraja, v kateri bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic – tokrat bo imel glavno vlogo mravljinčar.

KiKs "Ojoj, je že konec ure?" – Uspeh za dobrega pripovedovalca pred razredom

Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.