Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Bo vlada vztrajala pri predlaganih izhodiščih novega nepremičninskega davka?

Vlada je tik pred iztekom minulega leta v javno obravnavo poslala predlog izhodišč za obdavčitev premoženja ter ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Gre za podlago, na osnovi katere želi po večkratnih poskusih le uvesti nepremičninski davek. Enomesečna javna razprava je pokazala, da je v zvezi z novim davkom več vprašanj kot odgovorov - med drugim, ali bo davek pravičen, pošten in v skladu z ustavo ter kako preprečiti izogibanje plačilu davka. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tina Humar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance; Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS; Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje; Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Intervju - Radio Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan

Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

Aktualna tema mag. Mitja Vezovišek: S prevzemom delnic Vzajemne raje nekaj časa počakajte

Več kot 412 tisoč nekdanjih zavarovancev Vzajemne bo prejelo pošto uprave zavarovalnice z vprašanjem ali želijo vračilo deleža premije v denarju ali v delnicah družbe, več kot 419 tisoč pa jih bo prejelo obvestilo, da lahko prevzamejo delnice. Sprašujemo se, ali naj vzamemo denar ali delnice, če imamo izbiro in tudi, kako ravnati, če nimamo izbire in smo obsojeni na prevzem delnic. Za nasvet smo prosili mag. Mitjo Vezoviška, neodvisnega upravljavca osebnega premoženja.

Aktualna tema Zeleni prehod v energetiki bo treba predstaviti javnosti

Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.

Prvi na obisku Največji teleskop v Sloveniji

Te dni je razpisan natečaj iskanja imena za nov teleskop AZ800, ki je s premerom zrcala 80 centimetrov največji v državi. Lani ga je pridobil astronomski observatorij na Golovcu v Ljubljani, ki velja za pedagoško ustanovo fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. V observatoriju pogosto organizirajo dogodke, na katerih želijo obiskovalcem približati astronomijo s prilagojenim učnim programom. Kaj vse se torej vidi skozi teleskop, bo preveril tudi Prvi, ki se na Golovec odpravlja na obisk.

Jutro na Prvem

Možgani na dlani "Če stisnemo zobe in pesti je kolenski refleks močnejši"

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Svetovalni servis Upravljanje večstanovanjskih stavb

V rezervnem skladu se mesečno zbirajo sredstva lastnikov stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Sredstva naj bi bila namenjena vzdrževanju stavb, recimo menjavi strešne kritine ali strešne konstrukcije, obnovi fasade ter za druga nujna vzdrževalna dela ali odplačevanje kreditov, ki so bili najeti v ta namen. Upravljanje rezervnega sklada bo v ospredju sredinega Svetovalnega servisa, v katerem bo na vprašanja odgovarjal neodvisni svetovalec za upravljanje večstanovanjskih stavb Bojan Bučinel.

Radiosfera Dobrodošli v trgovini brez prodajalcev!

Avtonomna prodaja domačih pridelkov lokalnih proizvajalcev brez zaposlenih trgovcev pri nas ni neznanka. Vsi poznamo recimo jajcemate in mlekomate, tudi tako imenovanih trgovin na zaupanje je že nekaj pri nas. Te so postavili nekateri kmetje v bližini svojih kmetij, da bi lahko, medtem ko prodajajo, hkrati opravljali dela na kmetiji. Na pridelkih, recimo vrečkah z domačo zelenjavo in škatlah z jajci, so tako nalepke s cenami, kupci pa točen znesek pustijo v zato namenjeni blagajni oz. škatli z majhno odprtino. Vse torej temelji na zaupanju. Pred nekaj meseci pa so na ljubljanski tržnici naredili korak naprej in postavili predelan mobilni zabojnik oz. mobilno hišico, ki je na prvi pogled povsem navadna lična trgovinica z lokalnimi pridelki. Z eno izjemo: v njej prav tako ni prodajalca.

Svetovalni servis Glavobol

Med najpogostejšimi bolečinami pri ljudeh je glavobol. To potrjujejo tudi strokovnjaki, ki ocenjujejo, da najmanj enkrat na leto doleti kar polovico vseh odraslih ljudi. Najpogostejši je tenzijski glavobol, sledita migrenski in glavobol v rafalih. Pogost je tudi glavobol ob vnetju sinusov. Ali res za večino glavobolov ne poznamo vzroka? Kaj naj naredimo, ko protibolečinska zdravila ne pomagajo več? Kateri glavobol je lahko nevaren? Gost je nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pixabay, cc

Drugi pogled Ebad Ahadi, Iran

Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.

Torkov kviz Spontani objem v povprečju traja 3 sekunde

Včerajšnji ponedeljek - tretji ponedeljek v januarju - velja za najotožnejši dan v letu. Formulo za izračun najdepresivnejšega dne je predlagal psiholog Cliff Arnall. Na Prvem pa danes, v torek 21. januarja, temu ob bok in v uteho ponujamo objem. V Torkovem kvizu ob svetovnem dnevu objemov. Sogovornica: psihologinja in psihoterapevtka Katja Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.

Prvaki tedna Tomo Česen: Vsakdo ima v sebi noro idejo, ki ni povšeči niti njegovim najbližjim

Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.

Klicna koda Bi Trump lahko prišel na parado ob dnevu zmage v Moskvi?

Vrnitev Donalda Trumpa pozorno spremljajo tudi v Moskvi. V nedeljo bodo predsedniške volitve v Belorusiji. Kmalu bo minilo leto dni od smrti Alekseja Navalnega, minuli teden so na visokoe zaporne kazni obsodili njegove odvetnike.

7. stran Michal Viewegh: Roman za moške

Včasih nam kakšne knjige prekrižajo našo bralno pot povsem po naključju in nas nepričakovano navdušijo. To se je zgodilo naši današnji sogovornici, gospe Miri Šilar, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik v laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetiko, a si je kljub napornemu delu in sodelovanju pri pisanju strokovne literature vedno rada vzela čas tudi za leposlovje. Zdaj je članica uredniškega odbora internega glasila Pljučnik, kjer poleg kuharskih nasvetov, utrinkov s potovanj in različnih intervjujev objavlja tudi knjižne namige. Za našo rubriko je izbrala Roman za moške češkega avtorja Michala Viewegha, ki je po izidu kmalu postal uspešnica.

naPOTki S krpljami po Geoparku Karavanke

Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.

KiKs Ali kakšna "izmed" omenjenih metod deluje?

Ali kakšna "od" teh metod dokazano deluje? Ali kakšna "izmed" teh metod dokazano deluje? Kako bi zastavili to vprašanje? Če ste se znašli v dilemi, prisluhnite naši sobotni jezikovni oddaji, v kateri ponovimo znanje o predlogih in pobliže spoznamo tudi oba omenjena predloga. Sogovornica: dr. Polona Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na ljubljanski Filozofski fakulteti kot tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Antihumanizem - filozofija za čas podnebnih sprememb, umetne inteligence in poznega kapitalizma

49 min

Ukinjanje preverjanja dejstev ali kako doba post-resnice prehaja v novo fazo

49 min

Kvantni računalniki in ostali obeti druge kvantne revolucije

50 min

Formula za srečo - znanstveni pristop

49 min

Gospodarski in politični interesi v ozadju mednarodne razvojne in humanitarne pomoči

49 min

Rojevanje otrok je človekova pravica. To je tudi seksualna avtonomija.

42 min

Informativne vsebine

Jutranja kronika Jutri po državi dan žalovanja v spomin na tri mrtve rudarje

Direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je po tragični ponedeljkovi nesreči, v kateri so po vdoru gline umrli trije rudarji, za sinočnje Odmeve dejal, da bodo morda opustili odkop v jami, kjer se je zgodila nesreča. V občini Šoštanj so za danes razglasili dan žalovanja, opoldne se bodo oglasile sirene po vsej občini. Vlada je dan žalovanja razglasila za jutri. V oddaji tudi: - Vsak četrti dom za starejše zaradi pomanjkanja kadra s praznimi posteljami. Vladni ukrepi doslej niso bili učinkoviti - Izrael vse bolj silovito nad Zahodni breg - Rokometaše po zmagi nad Argentino na svetovnem prvenstvu jutri čaka Egipt

Jutranja kronika V spomin na tri preminule rudarje jutri dan žalovanja

Vlada je sinoči odločila, da bo jutri dan žalovanja za tremi rudarji, ki so izgubili življenja v ponedeljkovi nesreči v Velenjskem premogovniku. Zastave na poslopjih državnih ustanov bodo spuščemne na pol droga. Odkop, kjer se je zgodila nesreča, bodo morda opustili. V oddaji tudi o tem: - Izrael stopnjuje napade na Zahodnem bregu - Trump prepovedal vstop migrantom iz Mehike - V Dobrepolju bo zrasel nov športni park

Zrcalo dneva V Velenju bo po nesreči v premogovniku petek dan žalovanja, v Šoštanju ga bodo zaznamovali jutri

Reševalci v Velenju so popoldne našli truplo še tretjega pogrešanega rudarja, potem ko je v ponedeljek zvečer mokra glina zasula odkop v jami Préloge. Direktor premogovnika Marko Mavec je napovedal finančno pomoč družinam ponesrečenih rudarjev ter psihološko podporo svojcem, sodelavcem in vsem udeleženim v reševanje. Velenjska občina je za petek razglasila za dan žalovanja, občina Šoštanj ga bo zaznamovala jutri. V obeh so v znak spoštovanja in žalovanja v prihodnjih dneh odpovedali javne prireditve.

Radijski dnevnik V Velenju našli truplo še tretjega rudarja

Po ponedeljkovi tragediji v Premogovniku Velenje so popoldne po težavnem in nevarnem reševanju našli truplo še tretjega rudarja. Odkopavanje glinenega materiala, ki je zasul jamo, se sicer nadaljuje. Direktor premogovnika Marko Mavec pa je napovedal pomoč za družine ponesrečenih. Psihološko pomoč bodo omogočili tudi preostalim rudarjem. Drugi poudarki: - Vlada potrdila predloge treh zdravstvenih zakonov. - Izraelska vojska drugi dan nadaljuje silovito operacijo na Zahodnem bregu. - Slovenski rokometaši na svetovnem prvenstvu premagali Argentince s 34:23.

Aktualna tema mag. Mitja Vezovišek: S prevzemom delnic Vzajemne raje nekaj časa počakajte

Več kot 412 tisoč nekdanjih zavarovancev Vzajemne bo prejelo pošto uprave zavarovalnice z vprašanjem ali želijo vračilo deleža premije v denarju ali v delnicah družbe, več kot 419 tisoč pa jih bo prejelo obvestilo, da lahko prevzamejo delnice. Sprašujemo se, ali naj vzamemo denar ali delnice, če imamo izbiro in tudi, kako ravnati, če nimamo izbire in smo obsojeni na prevzem delnic. Za nasvet smo prosili mag. Mitjo Vezoviška, neodvisnega upravljavca osebnega premoženja.

Studio ob 17.00 Bo vlada vztrajala pri predlaganih izhodiščih novega nepremičninskega davka?

Vlada je tik pred iztekom minulega leta v javno obravnavo poslala predlog izhodišč za obdavčitev premoženja ter ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Gre za podlago, na osnovi katere želi po večkratnih poskusih le uvesti nepremičninski davek. Enomesečna javna razprava je pokazala, da je v zvezi z novim davkom več vprašanj kot odgovorov - med drugim, ali bo davek pravičen, pošten in v skladu z ustavo ter kako preprečiti izogibanje plačilu davka. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tina Humar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance; Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS; Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje; Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Dogodki in odmevi V Premogovniku Velenje iščejo še tretjega rudarja

V jami Preloge v velenjskem premogovniku po ponedeljkovi nesreči, ki je zahtevala najmanj dve življenji, nadaljujejo iskanje pogrešanega rudarja. Upanje, da je živ, je skoraj usahnilo, a kot pravijo rudarji, je upanje vse, kar jim ostane. Rudarski inšpektorji so medtem začeli ugotavljati okoliščine nesreče. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi spornega dodeljevanja evropskih sredstev za pravičen prehod premogovnih regij odrejenih več nadzorov. - Združeni narodi ob izraelski vojaški operaciji na Zahodnem bregu svarijo pred novo humanitarno katastrofo. - Na konferenci Evropske obrambne agencije pozivi k povečanju izdatkov za obrambo zaradi ruske grožnje.

Po Sloveniji 8. februarja bo med Goricama začel voziti potniški vlak

Drugi poudarki oddaje: Skorajšnjih del na železnicah in postajah se veselijo v Krškem in Sevnici V občini Hrastnik upajo na dodaten milijon evrov od države za končanje sanacije občinske ceste med Podkrajem in Radečami Zdravstvena postaja v Račah se bo širila Na Izolskem težave povzroča divjad

Danes do 13:00 V velenjskem rudniku iščejo še zadnjega pogrešanega

V Premogovniku Velenje po ponedeljkovem vdoru gline v jamo Preloge nadaljujejo zahtevno iskanje pogrešanega rudarja. Danes so potrdili smrt drugega, enega so našli mrtvega takoj po nesreči. Drugi poudarki oddaje: - Svarila Združenih narodov pred izraleskimi načrt o ankesiji Zahodnega brega - Minister Han sprejel odstop direktorja agencije Spirit Slovenija Capla - Predvsem mladi vse manj zainteresirani za športne dejavnosti

Aktualna tema Zeleni prehod v energetiki bo treba predstaviti javnosti

Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.

Ob osmih Miro Haček: V SD in Levici so dovolj pametni, da ne bodo zrušili vlade

Notranji minister Boštjan Poklukar je sinoči pričakovano uspešno prestal interpelacijo, je pa dogajanje okrog nje zagotovo znak, da se je slovenska politika krepko spustila v neuradno kampanjo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. V kakšni kondiciji so igralci, ki jih opazujemo v parlamentu, kako resna je konkurenca, ki nastaja zunaj njega? V oddaji Ob osmih odgovore na ta vprašanja iščemo s politologom doktorjem Mirom Hačkom.

Podkasti

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Evolucija užitka »Mi se nismo tok sekiral, k smo bli v puberteti«

Značilno je, da se je svet mladih individualiziral. Razkrojila se je zelo pomembna institucija socializacije, to je socializacija v lastni režiji, vrstniška skupnost

Srce bije za posel Dobrodelna epizoda: Marko Pokorn, Pediatrična klinika

Gost 32. epizode Srce bije za posel je strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn. Letos so na kliniki ustanovili poseben Center za redke bolezni, ki združuje in usklajuje vse aktivnosti na tem področju. Dejstvo namreč je, da bolniki z redkimi boleznimi potrebujejo pomoč številnih strokovnjakov s področja zdravstva, psihologije in socialne skrbi. V pogovoru tudi o ugledu zdravnikov, različnih pristopih zdravljenja otrok ter izzivih v zdravstvenem sistemu. Vabljeni k poslušanju posebne dobrodelne epizode. Sredstva, ki se zbirajo na računu pediatrične klinike, bodo namenjena Centru za redke bolezni. TRR: SI56 0400 1004 6483 165 odprt pri OTP banka d.d.

Umetnost možnega Na političnih frontah nekaj novega – Jure Trampuš (Mladina) Rok Čakš (Drugi svet)

V že 88. epizodi se sprehodimo po političnih frontah - od leve do skrajno desne. Politično prizorišče je ta hip veliko bojišče vseh proti vseh, najbolj ostri pa so spopadi na istem polu. Govorimo o konfliktnem razmerju med predsednico Natašo Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom, o frontah v koaliciji in celo znotraj najmanjše koalicijske stranke Levice: najin gost, novinar Mladine Jure Trampuš razloži genezo spora, ki je pripeljal do zamrznitve statusa (in izključitve) Mihe Kordiša. Dvomi, da bo Kordiš ustanovil svojo, še bolj levo stranko, se pa strinja, da bo javni spor škodoval Levici, ki v veliki meri daje ton aktualni vladi. Premeščanje sil se dogaja tudi na desni. Rok Čakš, ki se nam je zaradi napada jesenskih virusov pridružil na daljavo, pove, zakaj je Janša znova radikaliziral svojo retoriko (z napadom na sodstvo) in zakaj je Nova Slovenija po ustanovitvi Logarjeve stranke v težavah. Po njegovem mnenju bo v letu pred volitvami prišlo do poskusov oblikovanja desnega bloka, ki ne bo del Janševe SDS. Seveda govorimo tudi o Golobovem zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo in analiziramo vzroke za serijo frontalnih spopadov med uradom predsednice in premierjevim kabinetom. Vzrokov je več in – se strinjamo – in niso vsi politični …

Srce bije za posel Janja Božič Marolt, Mediana

Gostja 31. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in lastnica Mediane Janja Božič Marlot. Njeno podjetje je na trgu že več kot 30 let – največ naročnikov imajo iz gospodarstva. A najbolj znani so po merjenju javnomnenjske podpore v politiki. S tem, ker nas noben ne mara pridobimo sodelovanje v naših raziskavah tako leve in desne, pravi sogovornica. Kritikom, ki pravijo, da raziskovalci javnega mnenja tega tudi ustvarjajo, odgovarja, da javno mnenje ustvarjajo posamezniki s svojim vedenjem, s svojimi sporočili vplivajo na javnost in raziskovalci to le izmerimo. V podkastu tudi o tem zakaj meritve včasih napačno napovedo izide volitev, o aktualni »kulturi« komuniciranja ter o tem kako so se spremenile raziskovalne metode.

Evolucija užitka Kako naj jo zaščitiva pred predatorji in umetno inteligenco?

Deepnudes so globoki ponaredki, ki so se z razvojem umetne inteligence izjemno razširili.

Umetnost možnega Od Trumpa do Amsterdama

V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?

Srce bije za posel Joc Pečečnik, Skupina Elektronček

Gost 30. epizode Srce bije za posel, je lastnik skupine Elektronček Joc Pečečnik. Brez dlake na jeziku pove, da je Slovenija postala država, ki nima več občutka za poštene posle, saj da je pri nas vedno več »državnih kapitalistov«, ki prek plačevanja provizij dobivajo naročila. Glede podjetništva pa pove, da če boste stvari v življenju delali zaradi denarja, ne boste nikoli uspešni in bogati. Če boste delali za vaše kupce in bodo vaši poslovni partnerji z vami zadovoljni, potem bo denar logična posledica. V podkastu še o JEK-2, davkih, o tem zakaj je skupina registrirana na Nizozemskem in kaj se dogaja z bežigrajskim stadionom.

Umetnost možnega Veliki poraz velike koalicije - Uroš Esih, Delo, dr. Marko Hočevar, FDV

Vrstni red tem, o katerih bomo govorili v tokratni epizodi, smo morali kar naprej popravljati. Dogodki in afere na političnem prizorišču si namreč sledijo z naglico, ki ji celo politični analitiki komaj še sledimo. Referendumski fiasko – tu, pravi najin gost politolog dr. Marko Hočevar, se je znova pokazalo, da politično zgodbo v državi vodi SDS, čeprav bo višjo ceno plačala Svoboda. Prerivanje na desnici – Uroš Esih, komentator Dela, dvomi v iskrenost Janševih puščic, ki jih namenja odpadnikoma Logarju in Irglovi, bolj lahko verjamemo, da so lahko zaskrbljeni v vrhu NSi. Marko opozori na jasno namero predvsem finančnih, energetskih in drugih centrov moči, da bo naslednja vlada v Sloveniji velika koalicija. Uroš pa oceni, da je spor med Golobom in Bobnar zagotovo političen, da pa se je anti-janšist Golob na ovadbo odzval – kot janšist. Na poslušanje!

ApolloLajka Čigava bo zemlja na Luni in drugi pravni paradoksi v novi vesoljski dobi – Iva Ramuš Cvetkovič

Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Iz glasbenega uredništva

Godbe z zgodbo Skladbe iz popularnih muzikalov

V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe iz popularnih muzikalov, kot so Evita, Mamma Mia, Cats, Chicago, Chess, Kiss me, Kate, West side story in Cabaret.

Koncerti Posnetek 2. koncerta Filharmoničnega festivala baročne glasbe Baročnega 2025

Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.

41 stopinj vročine Posnetki iz 50. let

V oddaji poslušamo nekaj skladb, ki jih je PORL posnel v 50. letih: Bojan Adamič/Emil Smasek/Bojan Adamič: Princeska to pa to – pevka Sonja Hočevar (1953) Bojan Adamič: Na plaži (1954) Bojan Adamič/Lev Svetek/Bojan Adamič: Poslednji kolosek – pevka Jelka Cvetežar (1956) Borut Lesjak: Tovarna avtomobilov Maribor (1957) Vojislav Bubiša Simič: Obečanje – pevka Lola Novaković (1958) Victor del Monte/Rosita Serrano/Bojan Adamič: Brisas del Sur – pevka Ines Taddio (1958) Jože Privšek/Aleksander Skale/Jože Privšek: Vozi me vlak v daljave – pevka Marjana Deržaj (1958)

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Mag. Tatjana Dolžan Eržen

Murkova nagrada za življenjsko delo je najvišja stanovska nagrada, ki jo za znanstvene in strokovne dosežke podeljuje Slovensko etnološko društvo. Lanskega novembra jo je prejela mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je do upokojitve zaposlena kot kustosinja za etnologijo v Gorenjskem muzeju. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili pogovoru z nagrajenko, v katerem razmišlja o desetletjih svojega dela, ki je vključevalo delo z zbirkami predmetov, široko zastavljeno terensko delo ter predstavljanje gorenjske dediščine različnim javnostim. Predvsem pa sogovornica v oddaji razkriva izjemno povezovalno širino, ki ji jo je vedno znova uspelo vzpostaviti s sogovorniki, sodelavci in strokovnimi kolegi z različnih območij Gorenjske ob pestrih in zanimivih temah vsakokratnih raziskovalnih prizadevanj.

Prva vrsta QuatroPorTango

V oddaji z glasbo Astorja Piazzolle nastopa tango nuevo kvartet QuatroPorTango: Ratko Žižić – bandoneon, Matjaž Porovne – violina, Jan Sever – klavir ter Marko Turšič – kontrabas. Kot gostja se jim pridruži še pevka Aleksandra Čermelj.

Etnofonija Sutari – #kołysankidlaświata

V tokratni Etnofoniji bomo poslušali poljski ženski trio Sutari in album #kołysankidlaświata oziroma Uspavanke za svet.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 19. 1. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 19. 1. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Koncert skupine Leonart (urednik: Jane Weber) 8. 11. 2024 ŠTUK, Maribor

Člani skupine Leonart, ki jih bomo slišali nocoj, so štajerski mojstri polnokrvnega popa in roka. V letu 2024 so v osveženi preobleki zaznamovali 10. obletnico delovanja. S prihajajočim tretjim studijskim albumom, ki ga napovedujejo singli Mesto že spi, Sanjam te in Izi, se vračajo k radijsko prijaznim koreninam prvenca Visoko v nebo. Štiričlanski kolektiv ostaja zvest prepletu več žanrov, ki so krojili zrelo obdobje skupine in so se znašli tudi na albumu Vrh sveta. Nedvomno velik vpliv na zasedbo in poslušalce pa so imeli tudi izštekani koncerti z okrepljeno glasbeno zasedbo in bogatimi aranžmaji. Leonart so v jubilejnem lanskem letu, ko sta se v njihovi glasbi srečali preteklost in prihodnost, delovali tako akustično kot električno, in bili v obeh primerih uspešni. Skupino Leonart seveda poznajo tudi poslušalci oddaj Prva vrsta in Izštekani na Radiu Slovenija. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Igra vam skupina Leonart. Koncert smo posneli 8. novembra lani na Štuku v Mariboru.

Pesem v žepu Drago Mislej Mef: Novele

Drago Mislej Mef nam v Pesem v žepu prinaša svojo novo knjigozvočnico »Novele«. Zgodbe, domislice in vtise, na katere je naletel v pogovorih z najrazličnejšimi ljudmi, je prelil v 39 kratkih proznih črtic in devet (pravzaprav deset) pesmi. Posnel jih je s producentom Andreo Flegom, zdaj pa jih predstavlja po Sloveniji skupaj s svojo mlado zasedbo Novele.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Jubilanti v letu 2025, 2. del

Tudi tokratno oddajo posvečamo jubilantom leta 2025, najprej pa se s skladbo Sinko ne sprašuj spominjamo na šestnajstega januarja leta 1974 tragično preminulega pevca Fantov s Praprotna Jožeta Šifrarja. V nadaljevanju igrajo: Kvintet Dori, ki letos zaznamuje trideseto obletnico igranja, Ansambel Jureta Zajca z deseto, poslušate pa še preostanek skladb s sveže zgoščenke Alpskega kvinteta. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Kako je vitez postal skoraj milijonar

Vitez Kruno je pustil dolgočasno službo pri kralju palčkov. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Katrin Behrend. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Lahko noč, otroci! Sneženi mož in vrabček

Snežak odstopi lačnemu vrabčku svoj nos Pripoveduje: Tomaž Pipan. Napisal: Svetoslav Konstantinov Minkov. Prevedel: France Bevk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1983.

Lahko noč, otroci! Ovinkasta pravljica

… mora obiskati frizerja … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Vrabčji otroci

Škrat pomaga premraženim pticam. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Enid Blyton. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

RIO radijska igra za otroke Ján Uličiansky: Čarobni trenutek

Zgodba igre je postavljena v pustolovski in zabavno skrivnosten svet potujoče družine čarovnika, ki s svojo umetnostjo razveseljujejo staro in mlado. Ne gre pa seveda vse gladko, ker tudi čarovnik ne more vsega pričarati. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalka: Nives Vidrih Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Andraž Polič Hokus – Boris Juh Čiračara – Nina Valič Pokus – Uroš Smolej Sodar – Karel Brišnik Dimnikar – Damjan M. Trbovc Fotograf – Andraž Polič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2003.

Lahko noč, otroci! Zakaj si mali in tudi veliki otroci vrtajo po nosu

Ali kako je sirota Rozinca postala gospa kraljica Rozinamunda. Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Kulturomat Kulturnik Tobija Ključevšek

Tobija Ključevšek je sedmošolec s podružnične osnovne šole v Višnji Gori, ki mu je nastopanje vse prej kot neznano, saj sodeluje v kar treh pevskih zborih, igra kitaro in hkrati povezuje različne kulturne prireditve v svoji občini Ivančna Gorica. Za oddajo Kulturomat nam je povedal, kam segajo njegovi glasbeni začetki, in predstavil svoje delo, ki ga opravlja kot povezovalec dogodkov.

Hudo športni Gorska kolesarka Pina Šiler

Če ste privrženci adrenalinskih športov in aktivnosti, vendar o gorskem kolesarstvu še niste slišali veliko, v rubriki Hudo športni prisluhnite naši gostji Pini Šiler, ki nam je predstavila svojo športno panogo, ki je že skoraj tri desetletja olimpijska panoga ob vsaki izvedbi poletnih olimpijskih iger. Pina trenira in tekmuje v Kolesarskem Klubu Završnica, stara je 15 let in trenutno poleg kolesarstva hodi še srednjo šolo.

Hudo! Učenke Osnovne šole Pivka so blestele na univerzi Yale

Z nami so bile učenke Osnovne šole Pivka, ki so na prestižnem tekmovanju World Scholar’s Cup – Tournament of Champions sredi novembra lani na sloviti univerzi Yale v Združenih državah blestele in domov prinesle štiri zlate in sedem srebrnih medalj. V oddaji Hudo so predstavile, kakšna je bila pot do uspeha, ki jih je od državnega nivoja v Trebnjem popeljala do Švedske in ZDA.

Radijski ringaraja Besede za srečo

Nekatere besede imajo čarobno moč. Radovednost. Iskrivost. Pozornost. Prijateljstvo. Oprosti. Objem. Se pa tudi prijateljem kdaj zgodi, da se sprejo. In takrat pridejo na vrsto tudi besede za srečo …

Lahko noč, otroci! Raketa

Oče razveseli otroke s tem, da jim pripravi polet v vesolje … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Ray Douglas Bradbury. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Naše skupnosti

Sami naši Umetnica Nevena Aleksovski raziskuje migracije in izključenost, literarno srečanje Sosed tvojega brega 2025, retrospektiva filmov hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića v Slovenski kinoteki

V oddaji Sami naši na Prvem bomo nocoj ob 21.15 prisluhnili zgodbam o umetnosti, literaturi in filmu. Spoznali bomo umetnico Neveno Aleksovski, ki v svojih delih raziskuje teme migracij in izključenosti. Predstavili bomo literarno srečanje Sosed tvojega brega 2025, ki že pet desetletij združuje pisatelje v njihovih maternih jezikih. Oddajo pa bomo zaključili z retrospektivo filmov hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića, ki je v Slovenski kinoteki ponovno oživel s svojim kultnim filmom Okupacija v 26 slikah.

Naše poti Zakaj je število romskih glasbenih zasedb upadlo in zakaj se mladi ne odločajo za ustvarjanje v romskem jeziku?

Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.

Sotočja Od političnih razmer v Avstriji do komedije Žalujoči ostali

V Avstriji se nadaljujejo pogajanja svobodnjaške in ljudske stranke o sestavi vlade. Kaj bi takšna vlada pomenila za položaj avtohtonih narodih skupnosti? Bi se lahko razmere poslabšale? O tem se pogovarjamo z ddr. Marianom Wakounigom, ki je lani prevzel vodenje Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Gostimo vsestransko dejavnega Borisa Pangerca iz Doline pri Trstu. Literat, upokojeni profesor, nekdanji župan, dolgoletni pevec in oljkar je pod naslovom Vmesni čas izdal zbirko kratkih zgodb, v katerih uporablja tudi narečne besede. Narečje je temelj za učenje jezika, je prepričan in ponosen na mlade v Dolini pri Trstu, ki ga negujejo. Vsestransko dejavna je tudi porabska Slovenka Ilona Bartakovič, dobitnica najvišjega madžarskega priznanja za izjemne dosežke na narodnostnem področju. Prejela ga je za dolgoletno delo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Madžarskem. Upokojena vzgojiteljica še vedno skrbi za malčke v vrtcu, ukvarja se z manjšinsko politiko in poje. V Slovenskem domu Bazovica na Reki pa si ogledamo komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali, s katero je navdušila domača gledališka skupina. Zakaj? Prisluhnite!

Slovencem po svetu "V Ugandi sem doživela pravi kulturni šok"

Tokrat nas bo pot najprej vodila iz Slovenije do Danske in Afrike. Antropologinja Polona Zabret, ki študira na univerzi v Kobenhavnu, bo razložila, kako daleč smo v Sloveniji v primerjavi z Dansko na področju trajnostne mobilnosti, opisala pa bo tudi izkušnje s 3-mesečnega terenskega dela v Ugandi, kjer je preučevala vrednostno verigo oglja. Govorili bomo tudi o evropski prestolnici kulture, ki jo gostita Nova Gorica in Gorica, ter o tem, kolikšno je zanimanje za stalno vrnitev izseljencev in zdomcev v Slovenijo – o tem smo se pozanimali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sogovornico iz Svetovnega slovenskega kongresa pa bomo potegnili črto pod minulo leto ter pogledali proti načrtom v letošnjem.

Sami naši Pravoslavna božična in novoletna tradicija, 10-letnica TV oddaje Naglas, Selma Skenderovič o romanu In če vsi pozabijo

V oddaji Sami naši na Prvem bomo nocoj ob 21.15 v prispevku izvedeli več o pravoslavnih božičnih in novoletnih tradicijah, kot so kolede, badnik, božik, vasilica in vodici. Gostimo tudi Selmo Skenderović, ki je več povedala o svojem novem romanu In če vsi pozabijo. Oddajo pa bomo končali z zaznamovanjem 10-letnice televizijske oddaje Naglas, ki je postala pomembna platforma za glasove manjšin z območja nekdanje Jugoslavije.

Naše poti Zgodbe, ki so zaznamovale romske skupnosti v letu 2024

V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.

Sotočja Od EPK GO!2025 do Filovega mlina na Gornjem Seniku, od Lokev do Josipa Pangerca iz Doline pri Trstu

Evropska prestolnica kulture GO!2025 računa tudi na Slovence iz sosednjih držav in sveta. Državna sekretarka Vesna Humar, ki je bila tesno vpeta v prve priprave in oblikovanje prijavne knjige, pojasnjuje, kakšno vlogo so v zasnovi imeli rojaki na drugi strani meje. Porabski Slovenci imajo smele načrte za razvoj turizma. Poleg Filovega mlina, edinega takšnega na Madžarskem, bi radi obnovili mlinarjevo hišo in naredili zanimivo turistično točko, napoveduje Karel Holec. V Lokvah v Gorskem kotarju se pridružimo članom enega najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem in vas povabimo v Narodni muzej Slovenije, kjer je do začetka maja na ogled razstava o vsestransko dejavnem tržaškem Slovencu Josipu Pangercu.

Slovencem po svetu "V Sloveniji so me imeli za Čehinjo, na Češkem pa sem Slovenka"

Tokrat predstavljamo dve zanimivi sogovornici: Sandro Vončina Matuškovo, ki živi v bližini Brna, kamor se je z Gorenjske preselila kot otrok, ter študentko Tio Goriup Dermastia iz Ljubljane, ki biva v predmestju Chichaga. Obe smo povprašali o njunih selitvah v tujino in o življenju na Češkem oziroma v Združenih državah. Ob začetku novega leta skupaj s sogovornikoma iz dveh organizacij, ki delujeta na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, tudi ocenjujemo dogodke v preteklem letu ter pregledujemo načrte za letos.

Sami naši Migracije na balkanski poti, nagrada Igorja Zabela in literarni večer z Ivanom Maksić

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem posvetili aktualnim temam iz regije in od drugod. Ob mednarodnem dnevu migrantov bomo govorili z Joštom Žagarjem iz organizacije Infokolpa, ki se že leta bori za pravice migrantov na balkanski poti. Predstavili bomo tudi prejemnika nagrade Igorja Zabela 2024, Natalijo Vujošević in Irfana Hošića, ki s svojim delom ohranjata in raziskujeta kulturno dediščino v regiji. Za konec pa napovedujemo literarni večer, na katerem bo Ivana Maksić predstavila svojo najnovejšo knjigo "Vejavica".

Naše poti Skladba leta 2024 Naših poti je ...

Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

Slovencem po svetu Pregled dela Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS v minulem letu in pogled naprej

V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

447 epizod

"Sad te ima, sad te nema"

51 min

Kdor jo kupi, se zastrupi, kdor pa ne, pa umre

52 min

To še zlijemo in gremo

50 min

Kdor poje, je vedno v dvoje

50 min

Kdor ima Ornk Franca, ne potrebuje Only Fansa

51 min

Franca jih štanca, Miklavž je pa gravž

51 min

Najnovejše

Možgani na dlani "Če stisnemo zobe in pesti je kolenski refleks močnejši"

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Jutranja kronika Jutri po državi dan žalovanja v spomin na tri mrtve rudarje

Direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je po tragični ponedeljkovi nesreči, v kateri so po vdoru gline umrli trije rudarji, za sinočnje Odmeve dejal, da bodo morda opustili odkop v jami, kjer se je zgodila nesreča. V občini Šoštanj so za danes razglasili dan žalovanja, opoldne se bodo oglasile sirene po vsej občini. Vlada je dan žalovanja razglasila za jutri. V oddaji tudi: - Vsak četrti dom za starejše zaradi pomanjkanja kadra s praznimi posteljami. Vladni ukrepi doslej niso bili učinkoviti - Izrael vse bolj silovito nad Zahodni breg - Rokometaše po zmagi nad Argentino na svetovnem prvenstvu jutri čaka Egipt

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Duhovna misel Silva Matos: Z veliko zaupanja v ljudi

Z veliko zaupanja v ljudi, prav tako zaupanja vase, v dober namen, ljubezen do bližnjega se soočam s stisko tistih, ki me poiščejo. Izkušnje so pokazale, da je darovanje za druge nekaj najdragocenejšega, kar človek lahko počne. Podarja svoj čas, svoje talente, svojo bližino, sočutje, svoja ušesa in zbranost, svoj glas. Besede prebujajo čuječnost, govorijo o ljubezni do bližnjega. Človek ob njem potrebuje le roko, da se ob njej sam premakne. Gre ven, na odprto, prezračeno, svetlobo, ki kaže pot. Kako enostavno se sliši, globoko v sebi si se odločil za to, da deliš z drugimi. Pa se vendar zgodi, da te kdaj vrže iz tira. Kljub trdni veri, da zmoreš, daš vse, kar znaš, ne gre, ne moreš sam. Takrat položiš v Božje roke, zaupaš v Njegovo ljubezen, ki nikogar ne pusti »praznih rok«. Zanj je vsako življenje najdragocenejše, čeprav s človeško pametjo tega ne dojameš. Niti ne poskušaš razumeti. Samo prepustiš. In gre. Nekako gre. Moliš. Velikokrat je drugače, kot pričakuješ, da je dobro. Pač ne vržeš »puške v koruzo« in hodiš, in z zaupanjem vztrajaš. Vse tako poteka razsodno, lepo, s potrpežljivostjo in dobrotljivostjo, s hvaležnostjo in odpuščanjem. Pa pride dan, ki je sprva povsem primerljiv z drugimi. Na obzorju ni nič novega. Z enako »podporo« se posvetiš trpečemu. Ga sprejmeš. Potem postaneš pozoren na ledeno, očitajočo držo, trdo besedo. Godi se mu krivica. On dela vse prav. Naj se drugi spremenijo. Nihče ga ne razume. Tipa in išče na svoji poti, a obenem zvito zavira. Pravzaprav ne vidi smisla, da je prišel … Seveda lahko stopaš skozi življenje, ne da bi se zavedal čudežev in lepot okoli sebe. A tudi majhne stvari dobijo globlji pomen, če se jih zaveš. Pogledaš z očmi duha. Ni nič naključnega. Vse, kar se ti v življenju dogaja, ima smisel, je del tvoje enkratne naloge. Morda počasi lahko prepoznaš Božjo roko. In se dotakne srca, postane spodbuda, da se prebudiš, naravnaš svojo Pot. Se potrudiš. Odkriješ, kaj vse je pomembno v življenju. In srce se napolni s hvaležnostjo.

Jutranja kronika V spomin na tri preminule rudarje jutri dan žalovanja

Vlada je sinoči odločila, da bo jutri dan žalovanja za tremi rudarji, ki so izgubili življenja v ponedeljkovi nesreči v Velenjskem premogovniku. Zastave na poslopjih državnih ustanov bodo spuščemne na pol droga. Odkop, kjer se je zgodila nesreča, bodo morda opustili. V oddaji tudi o tem: - Izrael stopnjuje napade na Zahodnem bregu - Trump prepovedal vstop migrantom iz Mehike - V Dobrepolju bo zrasel nov športni park

Godbe z zgodbo Skladbe iz popularnih muzikalov

V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe iz popularnih muzikalov, kot so Evita, Mamma Mia, Cats, Chicago, Chess, Kiss me, Kate, West side story in Cabaret.

Zrcalo dneva V Velenju bo po nesreči v premogovniku petek dan žalovanja, v Šoštanju ga bodo zaznamovali jutri

Reševalci v Velenju so popoldne našli truplo še tretjega pogrešanega rudarja, potem ko je v ponedeljek zvečer mokra glina zasula odkop v jami Préloge. Direktor premogovnika Marko Mavec je napovedal finančno pomoč družinam ponesrečenih rudarjev ter psihološko podporo svojcem, sodelavcem in vsem udeleženim v reševanje. Velenjska občina je za petek razglasila za dan žalovanja, občina Šoštanj ga bo zaznamovala jutri. V obeh so v znak spoštovanja in žalovanja v prihodnjih dneh odpovedali javne prireditve.

Sami naši Umetnica Nevena Aleksovski raziskuje migracije in izključenost, literarno srečanje Sosed tvojega brega 2025, retrospektiva filmov hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića v Slovenski kinoteki

V oddaji Sami naši na Prvem bomo nocoj ob 21.15 prisluhnili zgodbam o umetnosti, literaturi in filmu. Spoznali bomo umetnico Neveno Aleksovski, ki v svojih delih raziskuje teme migracij in izključenosti. Predstavili bomo literarno srečanje Sosed tvojega brega 2025, ki že pet desetletij združuje pisatelje v njihovih maternih jezikih. Oddajo pa bomo zaključili z retrospektivo filmov hrvaškega režiserja Lordana Zafranovića, ki je v Slovenski kinoteki ponovno oživel s svojim kultnim filmom Okupacija v 26 slikah.

Lahko noč, otroci! Kako je vitez postal skoraj milijonar

Vitez Kruno je pustil dolgočasno službo pri kralju palčkov. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Katrin Behrend. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Koncerti Posnetek 2. koncerta Filharmoničnega festivala baročne glasbe Baročnega 2025

Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.

Radijski dnevnik V Velenju našli truplo še tretjega rudarja

Po ponedeljkovi tragediji v Premogovniku Velenje so popoldne po težavnem in nevarnem reševanju našli truplo še tretjega rudarja. Odkopavanje glinenega materiala, ki je zasul jamo, se sicer nadaljuje. Direktor premogovnika Marko Mavec pa je napovedal pomoč za družine ponesrečenih. Psihološko pomoč bodo omogočili tudi preostalim rudarjem. Drugi poudarki: - Vlada potrdila predloge treh zdravstvenih zakonov. - Izraelska vojska drugi dan nadaljuje silovito operacijo na Zahodnem bregu. - Slovenski rokometaši na svetovnem prvenstvu premagali Argentince s 34:23.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt