Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Partnerstvo za varnost v gorah

Zadnja leta se predvsem na območju Skupnosti Julijskih Alp, kjer so turisti lani ustvarili 4,3 milijona prenočitev, srečujejo z velikim turističnim pritiskom. Med gosti je tudi veliko obiskovalcev gora. Slovenska turistična organizacija se z drugimi sodelujočimi povezuje v Partnerstvu za obisk gora, s katerim želijo okrepiti varnost obiskovalcev ter jih opremiti z verodostojnimi in poenotenimi informacijami. Pomemben izziv je tudi urejanje in umirjanje prometa v najbolj obiskanih krajih ter ohranjanje in varovanje narave nasploh, še posebej pa v Triglavskem narodnem parku. Gorske občine so še vedno prva izbira tujih turistov. Voditeljica oddaje je Aljana Jocif.

Intervju - Radio Denis Perše, generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij: V Dobrunjah ne gradijo hotela za zapornike

Nedavno razkrit načrt drznega pobega iz mariborskega zapora je vnovično opozorilo o alarmantnem stanju v slovenskih zaporih. Ti so prenapolnjeni, v njih je kar polovica tujcev. Primanjkuje pravosodnih policistov. Sistem naj bi razbrenemil nov zapor v Dobrunjah, kjer potekajo še zadnja dela pred selitvijo. O stanju slovenskega zaporskega sistema se v oddaji Intervju pogovarjamo z generalnim direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denisom Peršetom.

Aktualna tema Vročinskih valov bo v prihodnje vse več

Prvi letošnji vročinski val še ne bo prehud, medtem ko se denimo v Španiji spopadajo z bistveno višjimi temperaturami. A po letu 2000 so poletja pri nas vse bolj vroča, skoraj nobeno ne mine brez vročinskih valov, ti se pomikajo v vse bolj zgodnje obdobje. Sredi stoletja ustegne biti zelo vročih dni za okoli pol meseca več kot zdaj, kažejo projekcije Agencije za okolje.

Prvi na obisku Muzej školjk in polžev skriva več kot 4000 primerkov iz vseh morij in z vseh celin

Tokratna oddaja vas popelje v Piran, na Tartinijev trg, kjer stoji eden najbolj nenavadnih in najočarljivejših muzejev pri nas – Muzej školjk in polžev. V njem se skriva več kot štiri tisoč primerkov iz vseh morij in z vseh celin – školjk, polžev, fosilov, pa tudi redke vrste iz rek, jezer in celo jam. Zakaj so školjke pomembne za naravno ravnovesje, kako delujejo kot naravni filtri, zakaj so bile nekatere nekoč plačilno sredstvo in katere so tiste, ki so jih lahko nosili le poglavarji oddaljenih otočij? Izvedeli pa boste tudi, kateri polž ima največjo lupino na svetu in kako je videti školjka, katere obliko bi ji zavidal še kak arhitekt. Muzej je zasnovan izjemno informativno in naravovarstveno; vsaka školjka skriva zgodbo, vsak polž pa nas opomni, kako ustvarjalna je narava. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

Radiosfera V Sloveniji je prostor za okrog 100 odraslih risov

Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji "varstvo narave in biodiverzitete", javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove

Svetovalni servis Poletna skrb za domače ljubljenčke

Dolgi sončni dnevi so za mnoge med nami najlepši del leta, tega pa ne moremo reči za naše domače ljubljenčke – težko prenašajo vročino, napadajo jih klopi in drugi zajedavci, pogoste so prebavne motnje. Kako jim olajšati te vroče dni? Moramo poleti hrano prilagoditi? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? Da bo tudi poletje prijetno in varno za naše živali, bo v sredinem svetovalnem servisu svetoval Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.

Pod pokrovko Skodelica kave za dobro jutro

Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …

Svetovalni servis Disciplina – kako jo vzpostaviti in ohranjati

Kako ste z disciplino? Jo znate vzpostaviti, kaj pa vzdrževati? Kako to storiti, kako voditi notranje procese, da se nam uspe disciplinirati in s tem vzpostaviti tudi red in varnost v svojem življenju? Kako je z našimi navadami in motivacijo, katera področja svojega življenja moramo najprej urediti, da bomo živeli zadovoljno in čim bolj uravnoteženo? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v torkovem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Radiosfera Države od A do Ž: Čad

Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally.

Drugi pogled Tomas Marolt, Argentina

Tomas Marolt prihaja iz Buenos Auresa, večmilijonske argentinske prestolnice. Kljub temu se je na življenje v neprimerljivo manjših slovenskih krajih hitro privadil. Pred štirimi leti se je nogometaš iz Argentine preselil v Slovenijo. Ampak, zakaj bi se nekdo, ki išče priložnosti na tem področju, odselil iz države, ki diha in živi nogomet, ter se odločil, da bo svojo kariero razvijal v Sloveniji? Tudi to ga je v oddaji Drugi pogled vprašala Darja Pograjc.

Torkov kviz 70 let Plečnikove prenove Križank

Križanke so dobile svoje ime po »križnikih«, ki so bili nemški viteški red. Gradnja njihovega samostana se je domnevno začela že leta 1228. Skoraj 800 let zgodovine ima torej ta kompleks! V Torkovem kvizu pa pod drobnogled vzamemo zadnjih 70 let, ko so Križanke s Plečnikovo prenovo dobile podobo kot jo poznamo danes. Sogovornica: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše.

Prvaki tedna Vida Žabot Coppo: Pot radosti, zaupanja in smeha je pot, ki krepi notranjo moč

Že dolgo časa živi med Piemontom in Prlekijo. Pri petnajstih je razmišljala o medicini in umetnosti, nato pa je na željo svoje mame vstopila v salezijanski red. Kot redovnica se je v začetku devetdesetih let minulega stoletja na Razkrižju postavila na stran slovenskega jezika in padla v nemilost pri svojih nadrejenih znotraj Cerkve. Leta 1993 je postala Slovenka leta. Po izobrazbi filozofinja in klinična psihologinja je leta 2001 zapustila redovniške vrste. Odtlej predava, poučuje, piše knjige in kot pravi, ves svet je njen dom. Svojo pot opiše z besedami: poglabljam znanje, širim zavest, krepim notranjo moč, preraščam bolečino, prevzgajam svoj um, da brusi svojo ostrino brez obsojanja. Prepričana je, da lahko navdih v preprosti vsakdanjosti najdemo v na videz nepomembnih, obrobnih stvareh. Za srečo se ni treba pehati, ni treba bežati iz vsakdanjega življenja, da bi jo našli nekje na koncu sveta. Sreča je že tu, v nas samih, le odkriti jo moramo. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je Vida Žabot Coppo.

Klicna koda Poljaki s smetmi protestirajo proti kontroli na nemško poljski meji

Novi kancler Friedrich Merz je v sedlu dober mesec, medtem je obiskal najpomembnejše partnerje v Evropi in ZDA. Katere so bistvene razlike med njim in nekdanjim socialdemokratskim kanclerjem Olafom Scholzem? Ali je ameriški predsednik res »zaslužen« za pozitivne premike v nemškem gospodarstvu?

7. stran Miloš Kosec: Enfilade. Življenje stanovanja

Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.

naPOTki Razgledni stolp na Resevni

V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.

Več

Jutranja kronika Na izredni seji državnega zbora obravnava pokojninske reforme

Drugi poudarki oddaje: Udeleženci bančne konference na Brdu pri Kranju: Treba je okrepiti konkurenčnost Na protestih proti Trumpovi migracijski politiki pridržanih okrog 400 ljudi Občina Vrhnika izbrala idejno rešitev za ureditev Močilnika

Zrcalo dneva V Avstriji prvi dan žalovanja po včerajšnjem smrtonosnem strelskem napadu

V Avstriji so ob 10-ih dopoldne, ob uri, ko se je včeraj zgodil strelski napad na srednji šoli v Gradcu, v katerem je strelec ubil 10 ljudi nato pa sodil še sebi, z minuto molka počastili spomin žrtve. Policija medtem nadaljuje preiskavo, v stanovanju napadalca je našla odvržene načrte za bombni napad in nedelujočo bombo.

Radijski dnevnik Nagib za strelski napad v Gradcu še vedno ni znan

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

Studio ob 17.00 Partnerstvo za varnost v gorah

Zadnja leta se predvsem na območju Skupnosti Julijskih Alp, kjer so turisti lani ustvarili 4,3 milijona prenočitev, srečujejo z velikim turističnim pritiskom. Med gosti je tudi veliko obiskovalcev gora. Slovenska turistična organizacija se z drugimi sodelujočimi povezuje v Partnerstvu za obisk gora, s katerim želijo okrepiti varnost obiskovalcev ter jih opremiti z verodostojnimi in poenotenimi informacijami. Pomemben izziv je tudi urejanje in umirjanje prometa v najbolj obiskanih krajih ter ohranjanje in varovanje narave nasploh, še posebej pa v Triglavskem narodnem parku. Gorske občine so še vedno prva izbira tujih turistov. Voditeljica oddaje je Aljana Jocif.

Dogodki in odmevi Na domu strelca, ki je v Gradcu ubil 10 ljudi, našli poslovilno pismo in nedelujočo bombo

Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.

Aktualna tema Vročinskih valov bo v prihodnje vse več

Prvi letošnji vročinski val še ne bo prehud, medtem ko se denimo v Španiji spopadajo z bistveno višjimi temperaturami. A po letu 2000 so poletja pri nas vse bolj vroča, skoraj nobeno ne mine brez vročinskih valov, ti se pomikajo v vse bolj zgodnje obdobje. Sredi stoletja ustegne biti zelo vročih dni za okoli pol meseca več kot zdaj, kažejo projekcije Agencije za okolje.

Po Sloveniji V Pomurju so pred žetvijo, letina bo povprečna

Ostali poudarki: - Mariborska občina uvedla subvencije za pravilno odlaganje azbestnih kritin - V Bistrici ob Sotli bodo z nepovratnimi sredstvi prenovili hram kulture - Na severnem Primorskem boljša povezljivost z javnim prevozom - Ob morju se je začela uradna kopalna sezona, kakšna je ustreznost kopalnih voda? - Tradicionalno tekmovanje že 40 let spodbuja šolarje k natančnemu in rednemu čiščenju zob

Danes do 13:00 V Avstriji tridnevno žalovanje, žrtvam strelskega pohoda so se poklonili z minuto molka

Po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Dopoldne so se poklonili žrtvam z minuto molka. V cerkvah so zadoneli zvonovi, na Dunaju so za minuto ustavili približno 900 vozil javnega prevoza. Radiotelevizija ORF je prekinila oddajanje programov. V oddaji tudi o tem: - Oblasti v Los Angelesu z vse bolj ostrimi odzivi na način zatiranja protestov proti izgonom priseljencev - Matere Srebrenice v Ljubljani: tudi 30 let potem je izvor zanikanja genocida še vedno v Srbiji - Ljubitelji pisane besede lahko do petka uživajo na novogoriškem festivalu NaMestoKnjige

Aktualna tema Prezasedenost čitalnic: Ljubljanska univerza zagotovila 764 novih mest, študentje še vedno čakajo

V času izpitnega obdobja študentje iščejo prostore, kjer bi se lahko v miru pripravili na izpite. Pred knjižnicami v Ljubljani se v tem času vije dolga vrsta čakajočih, v vrste za mesta se mnogi postavljajo že v zgodnjih jutranjih urah. Ljubljanska univerza je sicer odprla dodatne študijske prostore v treh članicah in zagotovila novih 764 mest. Kljub temu študentje opozarjajo, da prostora še vedno primanjkuje in da število uporabniških mest ne zadošča za njihovim potrebam. Več Urška Žižek, bere Cirila Štuber.

Jutranja kronika Žalovanje po strelskem napadu v Gradcu, ki poudarja vprašanja o stiskah mladih in varnosti na šolah

Avstrija je po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu razglasila tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javni dogodki so odpovedani. 21-letni napadalec iz okolice Gradca je ubil deset ljudi, med njimi je bilo največ učencev, 12 ljudi pa je ranil. Na koncu si je sodil sam. Motiv za dejanje še vedno ni znan. V oddaji boste slišali še: - Izraelske oblasti se ob tujih pritiskih zaradi vojne v Gazi srečujejo tudi z notranjimi političnimi pretresi. - V Los Angelesu zaradi nemirov ob protestih proti pregonu nezakonitih priseljencev uvedli policijsko uro. - Slovenski nogometaši premagali Bosno in Hercegovino. Preboj vaterpolistov na evropsko prvenstvo.

Ob osmih Roman Kuhar: Nikoli ni jasno, kaj populisti mislijo s teorijo spola, vzpostavljajo pa strah

"Je javna manifestacija, namenjena preboju molka in uporu proti potiskanju homoseksualnosti med štiri stene" - tako so v Društvu parada ponosa zapisali o vsakoletni povorki, ki razbija tabuje, a pri nekaterih tudi krepi predsodke. Ali Parada ponosa dosega svoj namen, kaj je s teorijami spolov in kako to temo instrumentalizira politika - o tem Ob osmih s sociologom Romanom Kuharjem s Filozofkse fakultete v Ljubljani.

Več

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Več

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zajuckaj in zapoj 2025: Pika paka hamrle

Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj 2025, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je del mednarodnega simpozija Naša, vaša, njihova, nikogaršnja? Dediščina večkulturnih območij sta vsebinsko zasnovali dr. Anja Moric in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Prireditev je vodil Igor Velše. Nastopili so: • Cantate Domino • odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev • otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev

41 stopinj vročine Matija Dedić

Oddajo posvečamo pianistu Matiji Dediću, ki je veliko sodeloval z našimi glasbeniki, med drugim tudi z Big Bandom RTV Slovenija. Orkester je z Dedićem nazadnje igral decembra leta 2019, ko so pripravili koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, gostja pa je bila še pevka Jadranka Juras. Matija Dedić je bil eden najboljših hrvaških jazzovskih pianistov in je za sabo pustil izjemno dediščino, med drugim skoraj 30 samostojnih albumov in nešteta sodelovanja z različnimi glasbeniki. Bil je tudi prejemnik številnih nagrad. Matija Dedić se je v srca zapisal ne samo kot glasbeni velikan, temveč tudi kot izreden človek.

Prva vrsta Severa Gjurin z zasedbo

V zadnji oddaji osme sezone nastopa pevka Severa Gjurin z zasedbo: kitaristi Dejan Lapanja, Uroš Rakovec in Danijel Bogataj, tolkalist Blaž Celarec in kontrabasist Žiga Golob.

Etnofonija The Baltic Sisters - Värav/ Vārti / Vartai

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo slišali album Värav/Vārti/Vartai (beri: VE-rev VAR-ti VAR-tai), prvenec zasedbe The Baltic Sisters. Gre za kvartet pevk iz Litve, Estonije in Latvije, ki ob minimalni glasbeni spremljavi interpretira pesmi iz svojih domovin, za katere je značilno sugestivno večglasje.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 8. 6. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 8. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Simfonični orkester RTV Slovenija in Izidor Leitinger - Prenos koncerta

Poslušamo neposredni prenos koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja in njegovim avtorskim projektom v okviru festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfonikom se pridružujejo tudi kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, solista pa sta saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.

Pesem v žepu Cona40: Bombončki

Spevna mešanica funka in rocka, mladostni zagon in užitek v skupnem muziciranju: to je recept, ki združuje peterico obalnih glasbenikov v zasedbi Cona40. Njihov prvenec, malo ploščo »Bombončki«, nam v Pesmi v žepu predstavi kitarist in vokalist ter avtor glasbe in besedil Martin Pinter.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Poletje je tu!

Kot vsak prvi četrtek v mesecu, vam tudi tokrat predvajamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Tokrat letnemu času primerno, s poletnimi vižami. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 85. rojstni dan Toma Jonesa

Tom Jones, legendarni pevec, čigar kariera in mednarodna slava neprekinjeno trajata več kot pol stoletja, je prodal več kot sto milijonov plošč, posnel nekaj filmov in si med žensko populacijo prislužil vzdevek Tiger iz Walesa. Thomas Jones Woodward, rojen 7. junija 1940 v Walesu, ima za seboj bogato kariero, ki traja vse od sredine šestdesetih let. Prva prava velika uspešnica It’s Not Unusual je posnel leta 1965, istega leta pa je posnel še pesem Thunderball, ki je postala naslovna skladba istoimenskega filma o Jamesu Bondu. In zvezda je bila rojena. Temu so sledile uspešnice What’s New Pussycat?, Green Green Grass of Home, Delilah, I’ll Never Fall in Love Again, She’s A Lady in drugi. Ob koncu šestdesetih let se je Jones odločil, da se preseli v ZDA, kjer je imel med letoma 1969 in 1971 celo svojo lastno televizijsko oddajo This is Tom Jones. Šov je doživel velik uspeh in je odločilno pripomogel k temu, da se je Jones po koncu oddaje preselil v Las Vegas, kjer je redno prepeval v znamenitih lasvegaških hotelih in navdušene oboževalke so mu na oder poleg hlačk metale tudi ključe svojih hotelskih sob. Rad se pohvali, da je v tistem obdobju na leto spal z 250 oboževalkami. V osemdesetih letih je Tom snemal v glavnem country glasbo, potem pa se je leta 1987 zgodil premik v njegovi karieri, ko je managersko taktirko v svoje roke vzel njegov sin Mark. Leta 1988 je posnel priredbo skladbe Kiss, ki je prišla na vse svetovne lestvice. Leta 1999 je izšel njegov izredno uspešen album Reload, ki je prišel na prvo mesto angleške lestvice albumov, in vsi smo plesali na njegovo skladbo Sex Bomb. Leta 1989 je na hollywoodskem pločniku slavnih dobil svojo zvezdo. Med drugim je prejel nagradi brit za najboljšega izvajalca ter za izjemen prispevek h glasbi, leta 2006 pa mu je britanska kraljica Elizabeta podelila viteški naziv. Tom je še vedno glasbeno dejaven, nam najbližje bo 26. junija, ko bo nastopil v puljski areni.

41 stopinj vročine Tone Janša

Oddaja je posvečena saksofonistu in skladatelju Tonetu Janši. Odlomke pogovorov z Janšo je leta 1993 in 2008 za program Ars posnel Pavel Lužan, oddajo pa je leta 2021 pripravila Alja Kramar.

Več

Gymnasium Filmsko in plesno ustvarjanje Transgeneracije 2025

Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.

Lahko noč, otroci! O zelenem povodnem možu

Tudi v podvodnem svetu se najde iskreno prijateljstvo. Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Krista Bendova. Prevedel: Andrej Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Lahko noč, otroci! Pravljica

… je pravzaprav deklica. Pripoveduje: Draga Potočnjak Napisala: Erna Gregorič Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Kako so nastale sončnice

Iz razbitega ogledala … Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Bogi Pretnar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1977.

Lahko noč, otroci! Trije modrijani rešujejo volka

Volk železna šapa je padel v jamo … Pripoveduje: Brane Miklavc. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Ivan Seljak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

RIO radijska igra za otroke Fran Milčinski: Vesela povest o žalostni princesi

Igra o princesi, ki je nič na svetu ne more razveseliti. Nazadnje pa se le najde nekdo, ki zna premagati njeno slabo voljo. Igra je bila posneta aprila leta 1955 in sodi med najstarejše iz arhiva Radia Slovenija. Avtor radijske priredbe: Jože Zupan Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Glasnik – Marijan Krišelj Princesa – Mihaela Novak Knez – Edvard Gregorin Frofica – Silva Danilo Grof – Bojan Peček Alamon – Jože Zupan Pavluša – Brane Starič Princ – Lojze Rozman Gašper – Frane Milčinski Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1955.

Lahko noč, otroci! Sladko tekmovanje

Najboljše slaščice pripravlja veverica Čopka. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Hudo! Dobili smo zmagovalce radijskih novinarskih delavnic 2024/2025

Na prireditvi, kjer so vzdušje dvigovali člani zasedbe Um & Kuna Frestyle Show, smo dobili zmagovalce letošnjih radijskih novinarskih delavnic. Po glasovanju prek spleta in točkah žirije je to postala OŠ Antona Tomaža Lihnarta Radovljica. Sicer so se na novinarskih delavnicah in tudi s tekmovalnimi posnetki izkazale tudi vse ostale šole, ki so prišle v televizijski studio 1: OŠ Matije Čopa Kranj, II. OŠ Celje, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Staneta Žagarja Lipnica, I. OŠ Celje, OŠ Dutovlje, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka in OŠ Trebnje. VIDEO: https://365.rtvslo.si/arhiv/hudo/175137848

Hudo! Hudo: stopnjevanje napetosti - Igor E. Bergant o delu žirije pri ocenjevanju tekmovalnih posnetkov

Stopnjujemo napetost pred sklepno prireditvijo, v kateri bomo izvedeli, kateri bo najboljši novinarski razred letošnje sezone radijskih novinarskih delvnic. Pred mikrofon smo povabile novinarke in novinarje, ki so z nami sodelovali pred leti, Igor E. Bergant je povedal, kakpno je bilo delo žirije, ki je ocenjevala posnetke, in kakšno je njegovo delo na televiziji, spoznali smo tudi Igorja, Urha in Tina, člane zasedbe Um & Kuna Freestyle Show.

Zakajček Zakaj pajek plete mrežo?

Če smo na začetku oddaje v Zverinicah spoznali srebrno ribico, bomo za konec današnje Ringaraje pletli mreže. Saj veste, otroci, katera žival plete mrežo, kajne? Pajek seveda … Pa veste, kako in zakaj jo plete …? To nas je zanimalo v današnjem Zakajčku – prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom.

Radijski ringaraja Skriti zaklad pred OŠ Naklo

Z učenci 3.b Osnovne šole Naklo gremo na sprehod po okolici šole in mimogrede bomo izvedeli tudi to, kam je najbolje skriti zaklad. Avgust, Tim, Brina, Sofija, Naja, Sara in Ema nas bodo peljali na kulturni in športni dan in na šolskem igrišču zaigrali nekaj najljubših iger. Vabimo vas tudi k poslušanju radijskih Zverinic – tokrat bomo spoznali srebrno ribico, ki ima težave s stanovanjem …

Več

Sami naši Volitve v Srbiji, mednarodna operna kariera z začetki v Ljubljani in slovo od glasbenega velikana

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe s prostora nekdanje skupne države. V prvem prispevku bomo v pogovoru z psihologom Brankom Vujadinovićem raziskali, zakaj so bile lokalne volitve v Srbiji tako pomembne in kako se zrcalijo v širšem političnem dogajanju. Spoznali bomo tudi sopranistko Marigono Ćerkezi, ki s svojo umetnostjo osvaja evropske operne odre, svojo glasbeno pot pa je začela prav v Ljubljani. Oddajo bomo končali s poklonom Matiji Dediću, izjemnemu džezovskemu glasbeniku, ki je zaznamoval hrvaško glasbeno prizorišče in se v 53. letu za vedno poslovil.

Naše poti Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

Sotočja Veliko priložnosti za druženje rojakov v zamejstvu in matični državi

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovencem po svetu Alenka Prinčič, Nizozemska: “Po duši sem Slovenka z malo manj domotožja”

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni natečaj Sosed tvojega brega 2025 in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem prispevku bomo govorili o literarnem natečaju Sosed tvojega brega 2025, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju ter vsako leto razglasi najboljša pesnika in prozna besedila. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Naše poti V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Sotočja Od krčenja podpor do ohranjanja dediščine

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Slovencem po svetu Petra Fermeta je na Bavarsko pripeljala ljubezen do nogometa

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Sami naši Forum Tomizza, prostorska umetnost in film med identitetami

V tokratni oddaji Sami naši najprej obiščemo Forum Tomizza – literarni festival, ki povezuje tri mesta in tri jezike. Nato prisluhnemo vizualnemu umetniku Dinu Spahiću, ki se v DobriVagi predstavlja z razstavo To the Floor. Za konec pa še pogovor s hrvaškim režiserjem Pavom Marinkovićem, avtorjem filma Bosanski lonec, o ustvarjanju na meji kultur, humorju in družbeni kritiki.

Naše poti Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo

Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.

Sotočja Skrb za krepitev slovenskega jezika; od javne uprave do šol, od kulture do medijev

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?

Več

Jutranja kronika Na izredni seji državnega zbora obravnava pokojninske reforme

Drugi poudarki oddaje: Udeleženci bančne konference na Brdu pri Kranju: Treba je okrepiti konkurenčnost Na protestih proti Trumpovi migracijski politiki pridržanih okrog 400 ljudi Občina Vrhnika izbrala idejno rešitev za ureditev Močilnika

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Gymnasium Filmsko in plesno ustvarjanje Transgeneracije 2025

Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.

Zrcalo dneva V Avstriji prvi dan žalovanja po včerajšnjem smrtonosnem strelskem napadu

V Avstriji so ob 10-ih dopoldne, ob uri, ko se je včeraj zgodil strelski napad na srednji šoli v Gradcu, v katerem je strelec ubil 10 ljudi nato pa sodil še sebi, z minuto molka počastili spomin žrtve. Policija medtem nadaljuje preiskavo, v stanovanju napadalca je našla odvržene načrte za bombni napad in nedelujočo bombo.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Lahko noč, otroci! O zelenem povodnem možu

Tudi v podvodnem svetu se najde iskreno prijateljstvo. Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Krista Bendova. Prevedel: Andrej Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Radijski dnevnik Nagib za strelski napad v Gradcu še vedno ni znan

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

Studio ob 17.00 Partnerstvo za varnost v gorah

Zadnja leta se predvsem na območju Skupnosti Julijskih Alp, kjer so turisti lani ustvarili 4,3 milijona prenočitev, srečujejo z velikim turističnim pritiskom. Med gosti je tudi veliko obiskovalcev gora. Slovenska turistična organizacija se z drugimi sodelujočimi povezuje v Partnerstvu za obisk gora, s katerim želijo okrepiti varnost obiskovalcev ter jih opremiti z verodostojnimi in poenotenimi informacijami. Pomemben izziv je tudi urejanje in umirjanje prometa v najbolj obiskanih krajih ter ohranjanje in varovanje narave nasploh, še posebej pa v Triglavskem narodnem parku. Gorske občine so še vedno prva izbira tujih turistov. Voditeljica oddaje je Aljana Jocif.

Dogodki in odmevi Na domu strelca, ki je v Gradcu ubil 10 ljudi, našli poslovilno pismo in nedelujočo bombo

Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.

Aktualna tema Vročinskih valov bo v prihodnje vse več

Prvi letošnji vročinski val še ne bo prehud, medtem ko se denimo v Španiji spopadajo z bistveno višjimi temperaturami. A po letu 2000 so poletja pri nas vse bolj vroča, skoraj nobeno ne mine brez vročinskih valov, ti se pomikajo v vse bolj zgodnje obdobje. Sredi stoletja ustegne biti zelo vročih dni za okoli pol meseca več kot zdaj, kažejo projekcije Agencije za okolje.

Po Sloveniji V Pomurju so pred žetvijo, letina bo povprečna

Ostali poudarki: - Mariborska občina uvedla subvencije za pravilno odlaganje azbestnih kritin - V Bistrici ob Sotli bodo z nepovratnimi sredstvi prenovili hram kulture - Na severnem Primorskem boljša povezljivost z javnim prevozom - Ob morju se je začela uradna kopalna sezona, kakšna je ustreznost kopalnih voda? - Tradicionalno tekmovanje že 40 let spodbuja šolarje k natančnemu in rednemu čiščenju zob