Na današnji dan

14. januar

Skladatelj Zlatan Vauda (1937- 2010) avtor prve YU otroške opere, svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku, celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti, učitelj in mladinski pisatelj

Zlatan Vauda (2)
Skladatelj Zlatan Vauda s mladimi pevkami in pevci otroškega zbora RTV Beograd, ki ga je vodil 40 let
foto: Zapuščina Zlatana Vaude@Marija Vauda

Leta 1778 se je v Murski Soboti rodil evangeličanski duhovnik in pesnik Mihal Barla. Študiral je na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, diplomiral pa na univerzi v Jeni v Nemčiji. V prekmurski knjižni jezik je prevedel svetopisemske zgodbe v verzih ter vsebinsko, oblikovno in jezikovno izpopolnil Bakoševo pesmarico iz leta 1789. Z oblikovanjem novih izrazov in ustvarjanjem prekmurskega literarnega izročila je Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani na Ogrskem.

Leta 1865 je v Celovcu začel izhajati politični časnik Slovenec. Na začetku je izhajal dvakrat, med letoma 1866 in 1867 pa trikrat na teden. Nastal je v krogu mladoslovenskih izobražencev, ki niso bili zadovoljni z Bleiweisovim urejanjem kmetijskih in rokodelskih novic. Izdajal ga je duhovnik in politik Andrej Einspieler, urejal pa Janez Božič. Zaradi težav z oblastmi, ki so listu očitale prevratništvo, je po dveh letih prenehal izhajati.

V Kranju se je leta 1898 rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. Ko mu je bilo štiri leta, se je s starši preselil v Celje in tam dokončal deško ljudsko šolo, slovensko nižjo gimnazijo in nemško višjo gimnazijo. Potem se je vpisal na zagrebško pravno fakulteto, vendar mu gmotne razmere niso dovoljevale študija, zato je v Ljubljani opravil dodatno maturo za učitelja, saj ga je učiteljski poklic zelo mikal. Učiteljeval je v Preboldu in Celju. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu Savinja. Glasilo je urejal Rudolf Maister - Vojanov, takrat stotnik v Celju. Pozneje se je lotil drugih literarnih zvrsti, izdal je mladinsko povest Juretovo potovanje in še kaj, komedijo Mokrodolci in pesniško zbirko Iz ječe in pregnanstva. V njej objavljene pesmi so nastale med njegovim izgnanstvom med drugo svetovno vojno v Srbiji. Na to obdobje njegovega življenja se nanaša tudi zgodovinsko dokumentarno delo Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941 do 1945. Največ uspeha pa je doživel s svojo dramatizacijo Desetnice Alenčice.

Leta 1923 se je v Pernici – tedanji Sveti Marjeti - pri Mariboru rodil skladatelj Zlatan Vauda. V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam se je za las izognil nacističnemu pokolu v Kragujevcu. Po vojni je v Beogradu študiral na glasbeni akademiji, na oddelku za komponiranje, ter se izpopolnjeval pri Hansu Jelineku na Dunaju in pri Hansu Swarovskem v Osojah na Koroškem. Njegov skladateljski opus šteje več kot 200 del. Leta 1957 je napisal tudi prvo otroško opero v nekdanji Jugoslaviji z naslovom Ježeva hiša, po pripovedi pisatelja Branka Čopića, med drugim pa tudi koncert za klarinet in orkester, izveden leta 1960 z dirigentom Zubinom Mehto. Posnetek. Je povedala njegova hči Marija Vauda, beograjska umetnica slovenskih korenin. Zlatan Vauda je 40 let ustvarjal kot dirigent, umetniški vodja in producent otroškega zbora RTV Beograd; poleg Davorina Jenka in Mihovila Logarja velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja, ki je delal v Srbiji.