Prebivalec Slovenije letno zavrže nekaj manj kot 70 kg hrane. To ga stane 200 evrov. Štiričlansko družino torej 800 evrov. Zavržki hrane niso sporni le iz moralnega, socialnega in finančnega vidika. Predstavljajo tudi velik ekološki problem. Generalna skupščina Združenih narodov je zato 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, kmetijsko ministrstvo pa je v javno obravnavo poslalo Strategijo boja proti zavržkom hrane.
O razmerah in rešitvah voditeljica Sabrina Mulec in gostje:
- Lara Habič z Ministrstva za okolje in prostor in projekta Care4climate,
- Tadeja Kvas Majer z Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije,
- Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije,
- Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Na eni strani gore zavržene hrane, na drugi lakota. Kako to uskladiti in pomagati tudi okolju?
Prebivalec Slovenije letno zavrže nekaj manj kot 70 kg hrane. To ga stane 200 evrov. Štiričlansko družino torej 800 evrov. Zavržki hrane niso sporni le iz moralnega, socialnega in finančnega vidika. Predstavljajo tudi ogromen ekološki problem. Generalna skupščina Združenih narodov je zato 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, kmetijsko ministrstvo pa je v javno obravnavo poslalo Strategijo boja proti zavržkom hrane.
O razmerah in rešitvah voditeljica Sabrina Mulec in gostje:
- Lara Habič z Ministrstva za okolje in prostor in projekta Care4climate,
- Tadeja Kvas Majer z Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije,
- Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije,
- Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
