Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.
Naš tokratni sogovornik bo predsednik Ribiške družine Postojna Martin Miklavec. Pa ne le zaradi ribarjenja, temveč zato, ker je z vsem srcem zapisan varovanju narave. V zadnjih letih se z njim srečujemo predvsem ob nesrečah in onesnaženjih vodotokov v okolici Postojne, saj neprestano bdi nad njimi in rešuje kar se rešiti da. Tako je bilo tudi ob nedavnem onesnaženju potokov Korotan in Nanoščica, ko je vanju stekla ogromna količina gnojnice z ekološke kmetje na Studencu. Čeprav se je pred kratkim upokojil, dela od jutra do večera. Za ribiško družino in v dobro narave. Sabrini Mulec, ki ga je povabila pred mikrofon je zaupal, da njegovo navdušenje do ribištva izhaja že iz mladosti …
Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja. Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
Te dni mineva 10 let od katastrofalnega žledoloma na Postojnskem in širšem območju Notranjske. Kako uspešna je bila sanacija? Katere drevesne vrste so se izkazale za najboljše na prizadetih obočjih? Na Goriškem pa v teh dneh marsikje jedo solkanski regovt. Postopek pridelave je vse prej kot enostaven, zato so temu primerne tudi cene. Razveseljive novice pa prihajajo iz vasice Pedrovo. Polovica je leži na kraškem, polovica pa na flišnem območju. V po 2. svetovni vojni skorja izpraznjeno naselje se namreč vrača življenje. Tam oživljata kmetijo biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar, ki je v želji, da bi se čimbolj posvečal avtohtonim pasmam drobnice, pustil službo in postal kmetovalec.
Tri kmetije in tri ustanove s področja socialnega varstva sodelujejo pri zanimivem projektu z zagonetnim naslovom: »Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah.« V praksi pa to ne pomeni nič drugega, kot da dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne pridno izdelujejo in dopolnjujejo pripomočke oziroma igrače za ranljive skupine, kmetije nudijo prostor za preizkušanje teh izdelkov in prilagajajo svoje poti tako, da so dostopne tudi gibalno oviranim, ustanove pa med drugim nudijo svoje strokovno znanje. Sabrina Mulec je obiskala srednješolce in njihove mentorje ter se pogovarjala z gospodarjem ene izmed kmetij.
Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar
Leto 2023 je bilo v vseh pogledih težko. Tako zaradi vremenskih ujm kot zaradi uvajanja novih ukrepov Skupne kmetijske politike, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A glede na napovedi bo tudi letošnje polno izzivov. Občina Ilirska Bistrica bi rada uredila predelovalnico, v kateri bi lahko občani, pa tudi ostali uporabniki s širšega območja, predelovali svoje kmetijske pridelke – predvsem sadje in zelenjavo, pa tudi zelišča. Trenutno z anketo ugotavljajo, koliko je za to zanimanja. Društvo Antonovanje na Kogu pa ob godu sv. Antona Puščavnika že skoraj poldrugo desetletje pripravlja "čurkarijado" in pokušino čurk. V oddaji tudi o kolinah in o tem, kaj čurke sploh so.
Če bi nekje – v Primorsko-Notranjski regiji ali pa še veliko širše, igrali igro asociacij in omenjali prostovoljstvo, prve posredovalce, Rdeči križ, vzpostavitev mreže defibrilatorjev, urgenco in prenašanje znanja na mlade rodove, pa na gasilce in še koga, bi gotovo večina kot iz topa ustrelila: »Reševalec Stojan Bolič«. In odgovor bi bil popolnoma pravilen. Bolič, ki je bil zadnjih 33 let zapisan Nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Postojna, pa si je letos prislužil pokoj. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da počiva. Pred mikrofon ga je povabila Sabrina Mulec.
Šestinštiridesetletna Veronika Berčeniova Debevec prihaja izpod Visokih Tater na Slovaškem, iz mesta Poprad. V Sloveniji je že 18 let, živi v Pivki. Tri leta je poročena in ima dveletno hčerko Kiaro. To je na začetku pogovora v svojem maternem jeziku zaupala tudi naši sodelavki Sabrini Mulec.
Slovenija je po namakanju kmetijskih površin na repu Evropske unije, Španija pa se lahko pohvali z eno najbolj navdušujočih namakalnih infrastruktur. Kakšne so razlike in zakaj so Španci pri tem tako zelo uspešni? Če že nismo tako zelo prodorni pri namakanju, pa smo toliko bolj pri skrbi za gozdove. Zavod za gozdove je tudi letos razglasil 14 najskrbnejših gospodarjev oziroma lastnikov gozdov. Kakšne so njihove odlike? Pr' Birtovih v Prešnici pa po novem odločitve o nadaljnjem razvoju kmetije in projektih sprejemata mlada gospodarja Domen in Saša Benčina. Sledita svojim sanjam in uresničujeta ideje in zamisli, ki jima jih nikoli ne zmanjka.
Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.
Skoraj polovica Slovenije leži na kraških tleh in več kot polovica pitne vode, s katero se oskrbujemo, priteče iz kraških vodonosnikov. Slovenska pokrajina Kras je botrovala poimenovanju vseh tovrstnih pokrajin na svetu, številni izrazi za kraške pojave pa izhajajo iz slovenskega jezika. Zasluga gre gotovo Inštitutu za raziskovanje krasa, ki sicer deluje v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s svojimi sodelavci pa predstavlja vodilno raziskovalno in študijsko središče v mednarodnem prostoru. V stavbi v središču Postojne so se rojevale številne znanstvene discipline, povezane s krasom, zato radi rečemo, da je to mesto na prepihu med Primorsko in Notranjsko središče svetovnega krasoslovja. Inštitut letos obeležuje 75-letnico delovanja in prav to je botrovalo odločitvi, da ga obišče tudi naša terenska ekipa, ki jo sestavljata Sabrina Mulec in Damjan Rostan.
Skoraj polovica Slovenije leži na kraških tleh in več kot polovica pitne vode, s katero se oskrbujemo, priteče iz kraških vodonosnikov. Slovenska pokrajina Kras je botrovala poimenovanju vseh tovrstnih pokrajin na svetu, številni izrazi za kraške pojave pa izhajajo iz slovenskega jezika. Zasluga gre gotovo Inštitutu za raziskovanje krasa, ki sicer deluje v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s svojimi sodelavci pa predstavlja vodilno raziskovalno in študijsko središče v mednarodnem prostoru. V stavbi v središču Postojne so se rojevale številne znanstvene discipline, povezane s krasom, zato radi rečemo, da je to mesto na prepihu med Primorsko in Notranjsko središče svetovnega krasoslovja. Inštitut letos obeležuje 75-letnico delovanja in prav to je botrovalo odločitvi, da ga obišče tudi naša terenska ekipa, ki jo sestavljata Sabrina Mulec in Damjan Rostan.
V tokratni epizodi Lokalnega časa smo se odpeljali proti krajem, ki se ponašajo z Unescovo svetovno dediščino – Škocjanskimi jamami in proti Divači, kjer je pred 116-imi leti na svet privekala slovita Ita Rina in kjer domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. Ampak tokrat smo s Sabrino Mulec obiskali tiste bolj skrite biserčke občin Divača in Hrpelje-Kozina. Potepali smo se po podzemlju – po Divaški jami, se spustili v rudnik črnega premoga v Vremski dolini, pokukali v najstarejšo srednjeveško mitnico v Senožečah n se za konec povzpeli še na gornjo Lintverjevo pot v Rodiku.
Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.
