Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?
Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki jih je na rob družbe postavil sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za Štajersko osebnost leta 2024. Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.
Ob prihajajočem Tednu slepih, ki ga zaznamujemo prvi teden v juniju, bomo v današnjih Sledeh časa obiskali Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, kjer je postavljena muzejska razstava Slepopisje od točkopisa do e-bralca, ki osvetljuje zgodovino in pomen pismenosti slepih skozi različna pisna in zvočna sredstva – od brajice in tehničnega zvoka do sodobnih e-bralnikov. Na ogled je približno 60 predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov. Ustvarjalci z razstavo želijo ohranjati kulturno dediščino slepih in slabovidnih, muzejska zbirka pa je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, muzeja slepih in slabovidnih. Razstavo si je ogledala novinarka Petra Medved.
Kulturna dediščina in čebelarstvo sta v Sloveniji tesno povezana. Čebelarstvo ni omejeno samo na čebelje pridelke, sega tudi na področje literature, jezika, umetnosti, krajinske arhitekture. Preplet vsega naštetega je podlaga za razvoj apiturizma. Tega področja se celovito in inovativno loteva Hiša kranjske čebele v Višnji Gori, ki spada k Javnemu zavodu za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica. Krožna pešpot Prijetno domače vključuje 12 točk in je dolga okoli 100 kilometrov, to pa je prevelik zalogaj za eno nedeljsko popoldne. Zato bomo po Hiši kranjske čebele pot nadaljevali do Čebelnjaka zgodb na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine.