Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Eppur si muove - In vendar se vrti Novi papež

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?

Med štirimi stenami Mišel Ristov: Zgodba izbrisanega Dušana Grahovca me je zelo razjezila!

Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki jih je na rob družbe postavil sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za Štajersko osebnost leta 2024. Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?

Aktualna tema Pilotni presejalni program Peter

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.

Sledi časa Slepopisje od točkopisa do e-bralca

Ob prihajajočem Tednu slepih, ki ga zaznamujemo prvi teden v juniju, bomo v današnjih Sledeh časa obiskali Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, kjer je postavljena muzejska razstava Slepopisje od točkopisa do e-bralca, ki osvetljuje zgodovino in pomen pismenosti slepih skozi različna pisna in zvočna sredstva – od brajice in tehničnega zvoka do sodobnih e-bralnikov. Na ogled je približno 60 predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov. Ustvarjalci z razstavo želijo ohranjati kulturno dediščino slepih in slabovidnih, muzejska zbirka pa je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, muzeja slepih in slabovidnih. Razstavo si je ogledala novinarka Petra Medved.

Nedeljska reportaža Od čebelje družine do čebelnjaka zgodb

Kulturna dediščina in čebelarstvo sta v Sloveniji tesno povezana. Čebelarstvo ni omejeno samo na čebelje pridelke, sega tudi na področje literature, jezika, umetnosti, krajinske arhitekture. Preplet vsega naštetega je podlaga za razvoj apiturizma. Tega področja se celovito in inovativno loteva Hiša kranjske čebele v Višnji Gori, ki spada k Javnemu zavodu za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica. Krožna pešpot Prijetno domače vključuje 12 točk in je dolga okoli 100 kilometrov, to pa je prevelik zalogaj za eno nedeljsko popoldne. Zato bomo po Hiši kranjske čebele pot nadaljevali do Čebelnjaka zgodb na Jurčičevi domačiji na Muljavi.

Aktualna tema Julijske Alpe zaslužijo zahtevnega gosta, ki bo ta neprecenljiv zaklad slehernega domačina znal ceniti in spoštovati

Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine.

Jutro na Prvem

Klicna koda Povprečen Hrvat seže le do treh zvezdic

Minuli konec tedna je bil na Hrvaškem v znamenju drugega kroga lokalnih volitev, ki so prinesle župane treh največjih mest. Slovenija in Hrvaška sta nekoč dan državnosti obeleževali 25. junija, Hrvaška se je potem odločila, da bo dan državnosti zaznamovala 30. maja, ko je bil sestavljen prvi večstrankarski hrvaški sabor. Vendar vsi tega praznika ne priznavajo in ne slavijo. Poletna sezona je pred vrati. Hrvaška vlada je letos posvarila turistične delavce, naj bodo previdni pri oblikovanju cen. So opozorila padla na plodna tla?

7. stran Petra Julia Ujawe: Najboljše šele pride

»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.

naPOTki Stolp Otočec ponuja izjemen razgled na Cerkniško jezero

Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.

KiKs Ali je golob na strehi enako kot goska v postelji?

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.

Lokalni junak Ljoba Jenče

Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji.

Svetovalni servis Zakaj moramo poskrbeti za svoj krvni tlak?

Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Jutranja vremenska fronta Pionirji eksperimentalne fizike in meteorologije

Serafina Dežman je bila ena prvih in najpomembnejših meteoroloških opazovalk, ki je beležila podatke o vremenu med leti 1861 in 1895 v Ljubljani, zato jo štejemo med pionirje na področju eksperimentalne fizike in meteorologije. Njeno poslanstvo še danes nadaljuje približno 280 meteoroloških opazovalcev, ki trikrat dnevno opravljajo meritve na podnebnih postajah. Prav njim, njihovem delu in zgodovini se posveča tokratna Jutranja vremenska fronta.

Petek brez pravila Zakaj krompirju pravimo krompir?

Generalna skupščina Združenih narodov je 30. maj razglasila za Mednarodni dan krompirja. Ta gomoljnica danes predstavlja tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, ki so jo sicer gojili že pred več kot 7 tisoč leti. Različni narodi so ga poimenovali različno - medtem ko so nekateri ohranili besedo v izvirniku, torej indijanskem jeziku, smo drugi - tudi Slovenci - besedo prevzeli iz nemščine. “Zemeljska hruška” je v središču tokratnega Petka brez pravila, o njeni etimologiji in frazemih pa smo govorili z dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Lokalni čas Valvasorjeva nagrada za Muzej novejše zgodovine Celje

Valvasorjevo nagrado za naj muzej leta so podelili Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre za novo kategorijo stanovskih priznanj, ki jih na področju muzejske dejavnosti podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V obrazložitvi so poudarili fotohišo Pelikan, v kateri sta največji zaklad kar dva ohranjena ateljeja znamenitega celjskega fotografa Josipa Pelikana. Predstavitev fotografske kulturne dediščine ni pomembna le v nacionalnem, ampak tudi v evropskem prostoru. V okviru celjskega Muzeja novejše zgodovine, ki skrbi za ohranjanje spomina na polpreteklo zgodovino, deluje tudi edini slovenski otroški muzej Hermanov Brlog. Celjski muzej posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, predstavitve so dostopne gibalno oviranim ljudem, prilagajajo jih slepim in slabovidnim.

Radiosfera Marco Cavallo*: Simbol uresničitve želje po svobodi in samostojnosti, simbol dezinstitucionalizacije

Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc

Svetovalni servis Nega ran in brazgotin

V četrtkovem Svetovalnem servisu po deveti uri bo z nami travmatolog Aleš Fischinger, dr. med. iz UKC Ljubljana. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in rokovanjem s tkivom poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Celjenje je lahko kompleksno in ko je brazgotina enkrat že zrela, je za ustrezno nego prepozno. V oddaji nas bo zanimalo tudi, kako prepoznati vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati.

Zverinice

Zverinice

20 epizod

Zajec: Zajkljino poskočno življenje

10 min

Velika podlasica: Zasledovana lovka

11 min

Losos: Športnik z dobrim spominom

10 min

Evropski bizon: Užitki zobra, kralja gozda

11 min

Uš: Majhna lepljiva pošast

10 min

Vrabec in njegovo ne tako zelo rožnato življenje

10 min

Informativne vsebine

Po Sloveniji Tudi v lekarnah Istre in Krasa veliko pomanjkanje kadra

V oddajah tudi o nslednjih temah: - 100 let naselja Pince - Marof, ki je nastalo ob doseljevanju primorskih Slovencev. - Drastična podražitev prenove Kulturnega doma v Kropi odnesla tudi nekaj načrtovanih posodobitev. - Na dolenjskem knjižnem sejmu v Novem mestu predstavljajo tisoč 200 knjig, ki so izšle v minulem letu. - V Sevnici tradicionalni festival modre frankinje.

Danes do 13:00 CSD-ji od danes sprejemajo vloge za dolgotrajno oskrbo na domu.

Centri za socialno delo od danes sprejemajo vloge za uveljavljanje pravic iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Oddati jih je mogoče v vseh enotah CSD po Sloveniji. Začetek izvajanja zakona je predviden s prvim julijem, prinaša pa dolgotrajno oskrbo na domu, storitvi za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. V oddaji tudi: - Ruska in ukrajinska delegacija v Carigradu na nadaljevanju pogovorov. - Po zmagi Nawrockega na poljskih predsedniških volitvah iz Evrope želje po nadaljnjem sodelovanju. - Predlagatelji interpelacije ministru Poklukarju očitajo nadaljevanje politizacije policije.

Aktualna tema Pilotni presejalni program Peter

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.

Jutranja kronika V Carigradu so bodo nadaljevali mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino

V Carigradu naj bi se danes na novem krogu pogajanj o premirju in končanju vojne sešli ukrajinska in ruska delegacija. Obe strani sta pripravili svoj memorandum z zahtevami, ki pa se v nekaterih točkah izključujejo. Poleg tega sta obe strani dan pred nadaljevanjem pogajanj izvedli obsežne napade na tujem ozemlju. Drugi poudarki oddaje: - Na poljskih predsedniških volitvah zmagal evroskeptični Nawrocki, ki ga podpira konservativna opozicija. - Premier Golob ob tretji obletnici imenovanja vlade prepričan o neuspehu interpelacije zoper notranjega ministra Poklukarja. - Jubilejno, 60-to Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, se začenja z odprtjem razstav in tujimi predstavami.

Jutranja kronika Pred novimi rusko-ukrajinskimi pogajanji obsežni napadi na obeh straneh

Ni naključje, da sta ukrajinska in ruska vojska intenzivne napade izvedli dan pred novimi pogovori o premirju, ki bodo danes v Carigradu. S tem si poskušata okrepiti pogajalska izhodišča. Če držijo številke, ki jih je navedlo ukrajinsko letalstvo, je Rusija izpeljala največji enodnevni napad z droni doslej. Ukrajinski napad presenečenja pa naj bi uničil okoli 40 ruskih letal. Današnji dan bo predvidoma prinesel tudi pravo sliko z volitev predsednika Poljske, ki je razdeljena na liberalno in neliberalno. V oddaji tudi: - Centri za socialno delo opozarjajo: nimamo ne opreme ne dovolj kadra za izvajanje doglotrajne oskrbe - Vrtci se dražijo tudi v Cerkniški občini - Velenje vstopa v poletje s številnimi prireditvami

Zrcalo dneva Ukrajina z drznim napadom na ruska vojaška letališča

Pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu sta obe vojski izvedli obsežne napade. Kijev navaja, da so v drzni operaciji uničili več kot 40 ruskih vojaških letal, med njimi tudi redke strateške bombnike. Druge teme: - Na Poljskem tesen izid predsedniških volitev, centrist Trzaskovwski razglasil zmago - 7 mesecev od nesreče v Novem Sadu: v Srbiji obsežni protesti in študentski volilni program - Začetek uveljavitve pravice za oskrbo na domu

Radijski dnevnik Ukrajina pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori v obsežnem napadu zadela ruske strateške bombnike

Pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori v Carigradu iz Rusije poročajo o obsežnem napadu z ukrajinskimi droni. Tarča očitno skrbno pripravljene operacije so bili predvsem ruski strateški bombniki na vojaških letališčih, tudi na območju Sibirije. Ukrajina medtem napoveduje, da bo jutri v pogajanjih zahtevala takojšnje premirje, vrnitev vojaških ujetnikov in ukrajinskih otrok na območju Rusije. V oddaji tudi: - Na Poljskem se v drugem krogu predsedniških volitev obeta tesen izid - Predstavniki RTV skeptični do predloga novele o javni radioteleviziji - Slovenske odbojkarice v zlati ligi slavile tudi proti Azerbajdžankam

Dogodki in odmevi Ukrajina potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo

Ukrajina je potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo v Carigradu. A napetosti med stranema se zaostrujejo. Ukrajinska vojska je izvedla obsežne napade na ruska vojaška letališča, pri čemer so uničili tudi letala, ki lahko prenašajo jedrsko orožje. Pred tem jo je ruska stran obtožila sabotaže na železnici, kjer sta zaradi ločenih eksplozij iztirila dva vlaka. Drugi poudarki oddaje: - Med razdeljevanju pomoči v Gazi več 10 smrtnih žrtev. - Vlada se po treh letih delovanja sooča s kritikami zaradi neizpolnjenih reform. - Ob slavju navijačev PSG-ja po zmagi v Ligi prvakov v Parizu izbruhnili nemiri.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Hamas pripravljen izpustiti omejeno število talcev

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazilo pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je protipredlog označil za nesprejemljivega. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na Gazo. Po podatkih palestinskih virov je bilo na razdelilni točki v mestu Rafa ubitih najmanj 26 ljudi, več kot 100 je ranjenih. Poljska v znamenju drugega kroga predsedniških volitev. Z današnjim dnem višje trošarine na pivo. Nogometaši pariškega PSG-ja do prvega naslova zmagovalcev lige prvakov.

Zrcalo dneva Witkoff razočaran nad protipredlogom gibanja Hamas za premirje v Gazi

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

Podkasti

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Iz glasbenega uredništva

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 1. 6. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 1. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Ustad Noor Bakhsh iz Pakistana v koncertu z Druge godbe (urednik: Jane Weber)

Ustad Noor Bakhsh iz Pakistana je mojster balochi benjuja. Gre za neko vrsto citer s tipkami, na katere igra že od otroštva. Noor Bakhsh je dobro poznan kot legendaren instrumentalist po vsej obali Makrana, vendar je širšo pozornost tudi evropskega občinstva pritegnil šele po svojih najnovejših posnetkih in videih, v Sloveniji pa ga poznamo prav po pravkar slišanem koncertu na lanski Drugi godbi. Koncert je posnel Matjaž Mastnak, oddajo pa je pripravil glasbeni urednik Jane Weber.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Vikend, repriza

V letu 2016 , ko smo začeli prenose živih oddaj, so se v studiu 13 zvrstili ansambli: Golte; Alpski kvintet; Ansambel Roka Žlindre; Spopad harmonik Miha Debevca in Tomaža Rožanca; Pajdaši; Ansambel Saša Avsenika; Slovenski muzikanti; Mladi Pomurci; Ansambel Vihar; Tanja Podkrižnik in njen trio ter trio MikaNas, kot zadnji pa se je v decembru predstavil Ansambel Sekstakord. S tem smo končali prvo sezono živih oddaj. Konec januarja 2017 (točneje 26. januarja) pa se nam je v živem četrtkovem večeru predstavil takrat še dokaj mlad in obetaven ansambel, Ansambel Vikend. Od takrat je minilo že kar nekaj časa in oktobra lani je ansambel Vikend praznoval že petnajsto obletnico delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbeni spomin na Marjano Deržaj

25. maja leta 1936 se je rodila ena izmed najbolj priljubljenih pevk zlate dobe slovenske popevke Marjana Deržaj. S svojimi izvrstnimi interpretacijami se je za vedno zapisala v slovensko glasbeno zgodovino. Za Marjano so ustvarjali eminentni avtorji tistega časa. Posnela je več kaset in plošč in redno nastopala na takratnih jugoslovanskih festivalih, kjer je redno prejemala nagrade. Njen glas je bil močan in temen, rahlo zamolkel in žameten ter zelo prepoznaven. Slovela je tudi po tem, da je znala navezati pristen stik s poslušalci. Vedno je bila nasmejana, prijazna, niti malo zvezdniška. Marjane se v Godbah z zgodbo spominjamo z njenimi uspešnicami.

41 stopinj vročine Tomaž Gajšt in album We Will Never Be THe Same

V oddaji poslušamo nekaj skladb z novega albuma We Will Never Be The Same Tomaža Gajšta in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ob reki mmmm

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat predstavlja nov, pomenljivo-izpoveden glasbeni projekt Nike Prusnik in bratov Poljanec. Nov album, ki ga vznemirjata zvočnost in mogočnost narave, bodo predstavili na festivalu Druga godba, 31. maja, na Vodnikovi domačiji. Pred tem, pa bomo nekaterim skladbam lahko prisluhnili že v nocojšnji oddaji. V studiu sta se glasbeni urednici Tini Žun pridružila avtorica glasbe in besedil, pevka Nika Prusnik in so-avtor aranžmajev, eden od bratov Poljanec, tolkalec in pevec Luka Poljanec.

Prva vrsta Sutari

V sodelovanju s festivalom Druga godba tokrat nastopa poljski trio Sutari, ki ga sestavljajo: Basia Songin, Kasia Kapela in Karolina Matuszkiewicz.

Etnofonija Druga godba, 2. del

V nocojšnji Etnofoniji bomo podrobneje predstavili program drugega, petkovega dne Druge godbe ter med drugim poslušali odlično malijsko zasedbo Songhoy Blues.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 25. 5. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Ibrahim Maalouf & Trumpets of Michel-Ange v koncertu z Druge godbe 2024 (Urednik: Jane Weber)

Ibrahimu Maaloufu, ki ga boste slišali v nocojšnjem koncertu s festivala Druga godba, je bila trobenta položena v zibelko v rojstnem Bejrutu. Za to je zaslužen njegov oče, ki je izumil trobento s četrtim ventilom. Mikrotonalno igranje z dodatnim ventilom je trobenti odprlo popolnoma nov zvočni svet, Maalouf pa ga je mojstrsko vpeljal v različne glasbene zvrsti. Že kot mladenič, okičen z nagradami v klasični glasbi, je razvijal svoj potencial kot izjemen improvizator, skladatelj, producent in učitelj ter predvsem kot koncertni izvajalec, ki navdušuje množice po svetu.

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Tista o bolhah

V hudomušni pravljici se mačja kraljica neuspešno poskuša znebiti nadležne golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2019.

RIO radijska igra za otroke Wilhelm in Jacob Grimm, Rosanda Sajko: Mizica, pogrni se

Igro o čudežni mizici, ki se sama pogrne in napolni z vsem mogočim, iz leta 1954 je ena najstarejših iz našega nacionalnega radijskega arhiva. Pravljico je za radio priredila pionirka radijske igre za otroke režiserka Rosanda Sajko in jo kot svojo prvo radijsko igro tudi režirala. Režiserka: Rosanda Sajko Pripovedovalec in oče – Lojze Potokar Krčmar – Tone Homar Koza – Alja Tkačev Sinovi – Drago Makuc, Slavko Belak in Milan Kalan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana avgusta 1954

Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice

O pošteni in preudarni šivilji Bogdanki in njenih čudežnih škarjicah … Pripoveduje: Matej Puc. Avtor: Dragotin Kette. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maj 2022.

Zverinice Zajec: Zajkljino poskočno življenje

Kdo pravi, da imajo zajci lagodno življenje? Da mislijo samo na grizljanje detelje in razmnoževanje? Dobrodošli v poskočnem življenju zajklje. Zajca včasih zamenjamo z njegovim sorodnikom kuncem. Z rjavkastim kožuhom in svetlo barvo trebuha sta si obe dolgouhi živali zelo podobni. Vendar obstajajo očitne razlike, ki ne dopuščajo dvomov. Zajec je vitkejši in ima dolge noge in uhlje, ki lahko zrastejo do štirinajst centimetrov, njihovi robovi pa so vedno obarvani črno. Kunec je manjši, visok je od štirideset do petdeset centimetrov in je redko težji od dveh kilogramov. Poleg tega so zajci zelo vzdržljivi tekači, ki lahko dosežejo hitrost 65 kilometrov na uro, kunci pa lahko hitro tečejo le kratek čas. Toda kaj ima s tem opraviti zajklja v zgodbi? Odgovor se skriva v Zverinicah, sicer bi bilo preveč enostavno! Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Katarina Minatti Fonetičarka: Mateja Juričan

Hudo! Na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici živijo z naravo

HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO.

Radijski ringaraja Smeh

Smeh je pol zdravja, tako se glasi slovenski pregovor, in ker je za zdravje treba skrbeti, bomo to storili kar v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Kako? Smejali se bomo na ves glas! Pripravite svoje obrazne in trebušne mišice na eksplozijo smeha, ki vam jo bodo pripravili tretješolci iz OŠ Spodnja Šiška. Skupaj bomo razmišljali, kaj pravzaprav smeh je, zakaj nastane, izvedeli boste tudi kakšno zabavno šalo, s katero boste lahko nasmejali svojo družino ali prijatelje. Bodite z nami v soboto po 8.00 na Prvem!

Lahko noč, otroci! Zmešnjava

Pameti se ne da kupiti. Pripoveduje: Jernej Kuntner. Japonska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo športni Akrobatska skupina Janezi

Na terenu v Bohinju smo športnike poiskali na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Tam deluje akrobatska skupina Janezi, več pa smo izvedeli na terenu!

Kulturomat Pevca Ana in Matija Rožič

Ana in Matija Rožic pojeta v šolskem zboru, hodita v glasbeno šolo in sta člana narodnozabavnega Ansambla s'pod Triglava. Gostili smo ju v Kulturomatu, ki je nastal na terenu - v Stari Fužini v Triglavskem narodnem parku.

Lahko noč, otroci! Regratova lučka

... Nudi zavetje izgubljenemu sončnemu žarku … Pripoveduje: Simona Zorc Ramovš Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Pravljica

Miška spozna, da je najlepše doma. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Petra Fermeta je na Bavarsko pripeljala ljubezen do nogometa

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Sami naši Forum Tomizza, prostorska umetnost in film med identitetami

V tokratni oddaji Sami naši najprej obiščemo Forum Tomizza – literarni festival, ki povezuje tri mesta in tri jezike. Nato prisluhnemo vizualnemu umetniku Dinu Spahiću, ki se v DobriVagi predstavlja z razstavo To the Floor. Za konec pa še pogovor s hrvaškim režiserjem Pavom Marinkovićem, avtorjem filma Bosanski lonec, o ustvarjanju na meji kultur, humorju in družbeni kritiki.

Naše poti Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo

Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.

Sotočja Skrb za krepitev slovenskega jezika; od javne uprave do šol, od kulture do medijev

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?

Slovencem po svetu Nik Pristavec je našel karierno priložnost pri delu z avtomobili v Nemčiji

Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.

Sami naši Glasbene fuzije, novi srbski val in priseljenska literatura

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem spoznajte Gorana Bojčevskega – vrhunskega klarinetista z makedonskimi koreninami, ki iz Celja osvaja svet z glasbenim slogom balkan nuevo. Obiščemo tudi koncert beograjskega benda Gazorpazorp, ki s svojim svežim postpankovskim zvokom odpira novo poglavje srbskega vala. Za konec pa še pogovor o priseljenski književnosti s pisatelji, ki pišejo v več jezikih, z več identitetami in spomini.

Naše poti 25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.

Sotočja 'Biti Slovenec v zamejstvu je lepo, čeprav včasih težko'

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.

Slovencem po svetu Slovenski mendoški oktet gostoval v Sloveniji

Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.

Sami naši Topli obroki za vse, plesna povezanost Balkana in Frljićev Inkubator

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.

Naše poti Slaba komunikacija med občino Lendava in Romi omejuje napredek naselja v Dolgi vasi

V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

445 epizod

Robi trobi

52 min

Čebela naj vlada, tigrasti komar naj strada

50 min

Skoči, loči in namoči

51 min

Habemus papam, jebemus papak

51 min

Zbudi me za 2. maj

52 min

Vse poti vodijo v Rim in na vseh je - gneča

52 min

Najnovejše

Po Sloveniji Tudi v lekarnah Istre in Krasa veliko pomanjkanje kadra

V oddajah tudi o nslednjih temah: - 100 let naselja Pince - Marof, ki je nastalo ob doseljevanju primorskih Slovencev. - Drastična podražitev prenove Kulturnega doma v Kropi odnesla tudi nekaj načrtovanih posodobitev. - Na dolenjskem knjižnem sejmu v Novem mestu predstavljajo tisoč 200 knjig, ki so izšle v minulem letu. - V Sevnici tradicionalni festival modre frankinje.

Danes do 13:00 CSD-ji od danes sprejemajo vloge za dolgotrajno oskrbo na domu.

Centri za socialno delo od danes sprejemajo vloge za uveljavljanje pravic iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Oddati jih je mogoče v vseh enotah CSD po Sloveniji. Začetek izvajanja zakona je predviden s prvim julijem, prinaša pa dolgotrajno oskrbo na domu, storitvi za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. V oddaji tudi: - Ruska in ukrajinska delegacija v Carigradu na nadaljevanju pogovorov. - Po zmagi Nawrockega na poljskih predsedniških volitvah iz Evrope želje po nadaljnjem sodelovanju. - Predlagatelji interpelacije ministru Poklukarju očitajo nadaljevanje politizacije policije.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Sledi večnosti Binkošti danes in moč Duha

Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana? Naš gost je doc. dr. Matjaž Celarc.

Aktualna tema Pilotni presejalni program Peter

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Z njim živi več kot 16.000 moških, vsako leto pa se z diagnozo sooči več kot 1.600 novih bolnikov. V Sloveniji, sprva v osrednjeslovenski regiji, se bo začel izvajati pilotni presejalni program za raka prostate z imenom PETER, ki ga bo vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Podrobneje je program predstavil predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, Igor Antauer.

Eppur si muove - In vendar se vrti Novi papež

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?

Med štirimi stenami Mišel Ristov: Zgodba izbrisanega Dušana Grahovca me je zelo razjezila!

Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki jih je na rob družbe postavil sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za Štajersko osebnost leta 2024. Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?

Jutranja kronika V Carigradu so bodo nadaljevali mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino

V Carigradu naj bi se danes na novem krogu pogajanj o premirju in končanju vojne sešli ukrajinska in ruska delegacija. Obe strani sta pripravili svoj memorandum z zahtevami, ki pa se v nekaterih točkah izključujejo. Poleg tega sta obe strani dan pred nadaljevanjem pogajanj izvedli obsežne napade na tujem ozemlju. Drugi poudarki oddaje: - Na poljskih predsedniških volitvah zmagal evroskeptični Nawrocki, ki ga podpira konservativna opozicija. - Premier Golob ob tretji obletnici imenovanja vlade prepričan o neuspehu interpelacije zoper notranjega ministra Poklukarja. - Jubilejno, 60-to Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, se začenja z odprtjem razstav in tujimi predstavami.

Klicna koda Povprečen Hrvat seže le do treh zvezdic

Minuli konec tedna je bil na Hrvaškem v znamenju drugega kroga lokalnih volitev, ki so prinesle župane treh največjih mest. Slovenija in Hrvaška sta nekoč dan državnosti obeleževali 25. junija, Hrvaška se je potem odločila, da bo dan državnosti zaznamovala 30. maja, ko je bil sestavljen prvi večstrankarski hrvaški sabor. Vendar vsi tega praznika ne priznavajo in ne slavijo. Poletna sezona je pred vrati. Hrvaška vlada je letos posvarila turistične delavce, naj bodo previdni pri oblikovanju cen. So opozorila padla na plodna tla?

Duhovna misel Robert Friškovec: Krzneni plašč

Bilo je na samem vrhuncu zime, ko se je skupina učencev nekega učitelja odpravila na pot skozi gorsko dolino. Zares je bil zelo hladno in vse tri učence je skrbelo za zdravje učitelja, ki ni bil več najmlajši. Čeprav jih je skrbelo, da bi morda zbolel, si mu nihče ni upal reči, naj se bolj obleče. Končno se je eden izmed učencev opogumil in dejal: »Učitelj, ni prav, da nimaš primerne zaščite pred tem vremenom. Vsi se strinjamo,« je še dejal in pogledal proti preostalim učencem, kot da bi pri njih iskal podporo, »da bi bilo prav, da bi ti poiskali lep krzneni plašč, ki bi te grel.« Učitelj je razumel namene učencev, vendar je hkrati želel, da spoznajo še pomembnejšo lekcijo trenutka. Čeprav je udobje nekaj dobrega, pa če ga tukaj in zdaj ne občutimo, ni vredno obupovati zaradi tega. Prav tako jim je želel pokazati, kako se lahko prilagodijo vsemu, kar življenje prinaša, ampak njegove besedo so naletele na gluha ušesa. Učenci so vztrajali: »Ne, učitelj, to ni prav. Spoštujemo tvojo skromnost, ampak res bi ti prav prišel lep in topel plašč. Sicer lahko še umreš od mraza in kaj bo potem z nami. Dovoli nam, da ti ga kupimo.« Ko so se tako pogovarjali, so hodili mimo velike reke in nenadoma so zagledali na reki plavati plašč – prav tak, kot so ga imeli v mislih. Eden izmed učencev je vzkliknil: »Poglejte, čudež! Naše molitve so uslišane. Kakšno srečo imamo!« Učenci so vztrajali, naj učitelj pograbi plavajoči plašč in učitelj je na prigovarjanje končno zakoračil v mrzlo reko. Učitelj se je približeval plašču, ko ga je kar naenkrat nekaj povleklo v vodo in že ga je tok odnašal. Učenci so bili v šoku, saj je bilo očitno, da se učitelj z nečim bojuje. Eden je zaklical proti njemu: »Je vse v redu!? Kaj se dogaja? Učitelj, spusti vendar plašč, sicer boš še utonil!« Od daleč so tedaj zaslišali učiteljev glas, ki je zaklical nazaj: »Jaz ga že hočem spustiti, ampak to ni plašč! Je rjavi medved… In on je tisti, ki noče spustiti!« Pogosto smo ljudje prepričani, da bi nas napredovanje, drugačna služba, boljša obleka, nov avto ali novo stanovanje končno zares naredilo srečne in uresničene. Nekaj nam manjka, morda želimo uresničiti pričakovanja drugih, ki pravijo, da bi tisti 'krzneni plašč' dokončno rešil našo stisko. A kaj ko nas lahko naše prizadevanje, da bi pograbili ta dosežek, tako prevzame, da pozabimo na vse dobro, ki ga uživamo že ta trenutek. Preden se poženemo v nevarne vode, razmislimo, ali je res naša sreča odvisna od pridobljenega 'plena'.

Jutranja kronika Pred novimi rusko-ukrajinskimi pogajanji obsežni napadi na obeh straneh

Ni naključje, da sta ukrajinska in ruska vojska intenzivne napade izvedli dan pred novimi pogovori o premirju, ki bodo danes v Carigradu. S tem si poskušata okrepiti pogajalska izhodišča. Če držijo številke, ki jih je navedlo ukrajinsko letalstvo, je Rusija izpeljala največji enodnevni napad z droni doslej. Ukrajinski napad presenečenja pa naj bi uničil okoli 40 ruskih letal. Današnji dan bo predvidoma prinesel tudi pravo sliko z volitev predsednika Poljske, ki je razdeljena na liberalno in neliberalno. V oddaji tudi: - Centri za socialno delo opozarjajo: nimamo ne opreme ne dovolj kadra za izvajanje doglotrajne oskrbe - Vrtci se dražijo tudi v Cerkniški občini - Velenje vstopa v poletje s številnimi prireditvami

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt