Intervju - Radio Dr. Miha Jeršek: Delo v muzeju je čast, ampak zaposleni odhajajo zaradi nizke plače in slabih pogojev dela

Pred mednarodnim dnevom muzejev smo v oddajo Intervju povabili direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Miho Jerška. V njem se že vrsto let spopadajo s prostorsko problematiko. V muzejski zgradbi na Prešernovi sta namreč kar dva državna muzeja: Prirodoslovni muzej in Narodni muzej Slovenije. Lani je ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani. Zato so v muzeju optimistični glede rešitve tega problema, precej drugače pa je na področju kadrov. V soboto, 18. maja, bodo tudi v slovenskih muzejih in galerijah počastili mednarodni dan muzejev. Letošnja izbrana tema je Muzeji za izobraževanje in raziskovanje in poudarja ključno vlogo kulturnih ustanov za zagotavljanje celostnega izobraževanja. Želijo, da bi muzeji na ta dan še posebno spodbujali k bolj trajnostnemu in vključujočemu svetu. Muzeji so dinamična izobraževalna središča, ki spodbujajo radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje. Letos želijo predstaviti svoj prispevek k raziskovanju in širjenju novih idej. Muzeji so ključni prostori, v katerih se prepletajo področja od umetnosti in zgodovine do znanosti in tehnologije in oblikujejo naše razumevanje sveta. Številni strokovnjaki v naših muzejih opravljajo pomembno raziskovalno delo, izsledke teh raziskav pa muzeji širijo med ljudi s svojimi izobraževalnimi programi, ki so namenjeni mladim in odraslim, strokovnjakom in laikom. Tako so zapisali v Mednarodnem muzejskem svetu za Slovenijo.

Prvi na obisku Dan za krepitev zdravja v Kranju

Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.

Ob osmih Lucija Čevnik: Nasilneži imajo okoli sebe navijače

Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.

Studio ob 17.00 Težave Botaničnega vrta v Ljubljani

Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.

Intelekta Kako je v naši domovini biti mlad?

Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?

Aktualna tema 200 tisoč žensk brez ginekologa: "Dobri trendi se lahko hitro obrnejo navzdol."

Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay

Svetovalni servis Naravno, rastlinsko in aromatično za našo celovito dobrobit

V času, ki ga vse bolj obvladuje virtualno in digitalno, je zaznavanje sveta z našimi čutili kot je denimo voh, že pravo razkošje. Prav tako delo z lastnimi rokami in ustvarjanje z naravnim, rastlinskim, ki nam lahko precej izboljša, olepša življenje. Takšna so eterična olja, hidrolati, macerati in tinkture, zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu pogledali na naš vrt, balkon in bližnji travnik, kaj vse tam raste aromatičnega in zdravilnega za našo dobrobit. Kako to uporabiti vam bo svetovala certificirana aromaterapevtka Nina Medved. Pišite na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22 …

Radiosfera Radio Mlajku - od vaških mlekaric do gledališke skupine

Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.

Pod pokrovko Šparglji: kraljeva vrtnina

Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.

Radiosfera Po pandemiji se je slovenska skupnost v Torontu spet povečala

V torkovih Radiosferah med drugim predstavljamo zgodbe slovenskih rojakov v tujini. Lili Brunec, urednica oddaje Slovencem po svetu, pripoveduje o zgodbi slovenske izseljenke Sabine Sečnik iz Toronta. Rojena je v Kanadi, kamor so se ob koncu 60. let prejšnjega stoletja prvič preselili njeni starši.

Svetovalni servis Duševno zdravje aktivnih na trgu dela

Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Drugi pogled Emanuela Lopes Jeronimo Kunej, Portugalska

Emanuela Lopes Jeronimo Kunej je 42-letna Portugalka, ki se je pred petnajstimi leti preselila v Slovenijo. Dom si je ustvarila v Brestanici, manjšem kraju, v katerem stoji grad Rajhenburg. Kako se njena zgodba prepleta s kulturno dediščino gradu, kako je pristala v vinarstvu in od kje ideja za čokoladna vina? Odgovorom na ta in druga vprašanja prisluhnite v tokratnem Drugem pogledu.

Torkov kviz V vojski ni individualizma

15. maja ima Slovenska vojska svoj dan - na ta dan pred 33 leti so namreč slovenski naborniki začeli vojaški rok služiti le v Sloveniji. Bodo pa v vojski ta dan letos obeležili dan prej, 14. maja (danes), s prireditvijo v Mariboru, natančnje v dvorani Tabor in pred njo. To je razlog, da v današnjem Torkovem kvizu gostimo poročnico Katarino Miklavžina iz Slovenske vojske, ki nam v naslendjih 10 minutah približa usposabljanje in delo v tej instituciji.

Prvaki tedna dr. Jože Bavcon: Hvaležen sem slovenski javnosti, ki ima posluh za rastline, ki so naše najbolj tihe spremljevalke.

Botanik, ki je že kot študent v nahrbtniku prenašal rastline na relaciji Cerkno-Ljubljana, da bi jim zagotovil primerno oskrbo. Vrtu se ni odpovedal niti med služenjem vojaškega roka, ustvaril si ga je na okenski polici. Ko je pred tremi desetletji postal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, je ob pogledu na neurejen vrt v precej slabi kondiciji pomislil, le zakaj sem sprejel to službo. Danes se vrt uvršča med najlepše in najbolj urejene na zemeljski obli, Vrtov z dvema certifikatoma je med več kot 3700 botaničnimi vrtovi na svetu le 18 in ljubljanski je med njimi. Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna in znanstveno-izobraževalna ustanova v Sloveniji, deluje že od leta 1810. Kakšna bo njegova prihodnost? Peticija Ohranimo Botanični vrt opozarja, da je z načrtovano širitvijo železniške proge ogrožen znaten del Botaničnega vrta ob Ižanski cesti. Kaj bi v vrtu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in spomenik oblikovane narave, v primeru takšnega posega izgubili? Zakaj ni širšega družbenega konsenza oziroma interesa, da bi se Botanični vrt Ljubljana razvijal s polno paro? Doktor Jože Bavcon opozarja, da smo izgubili stik z naravo in da hortikultura nizko kotira med Slovenci.

Svetovalni servis Tudi babeziozo, ki jo prenašajo klopi, aktivno iščejo, a je v Sloveniji ni

Več klopov, več bolezni?

Klicna koda Umetna inteligenca in UEFA EURO 2024

Bliža se evropsko nogometno prvenstvo, velika tema zaradi geostrateških napetosti in terorističnih groženj je zagotovitev varnosti. Številni nogometni navdušenci, ki so v zadnjih mesecih skušali kupiti vstopnice za evropsko prvenstvo, so ostali praznih rok. Pa vendar, kdor ima srečo, lahko do njih še pride. Kako in po kakšni ceni?

naPOTki »Sodarstvo je romantičen poklic, v katerem pa ni nobene romantike«

Ste vedeli, da imajo sodarji svojega boga? V današnjih NaPOTkih, ki jih je pripravila Darja Pograjc, razkrijemo, kako se imenuje. Stare obrti raziskujemo ob nedeljah na Prvem in sodarstvo je naslednja, šesta po vrsti. Kot boste slišali delo sodarja združuje številna znanja: znanja s področja lesarstva, sommeliejsko znanje in seveda znanje izdelave sodov, ki vključuje poznavanje postopkov segrevanja, krivljenja in obžiganja sodov. Obiskali smo sodarstvo Učakar na Vranskem!

Več

Po Sloveniji Podravska podjetja lani ustvarila pol milijarde dobička.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tradicionalni škofjeloški teden obrti in podjetnitva poudarja pomen povezovanja. - Prlekija prvo javno podjetje pri nas, ki ga je po več kot 30-ih letih doletel stečaj. - Na Blejskem jezeru napovedujejo omejitve plovnega prometa. - Pevski zbori za pevski tabor v Šentvidu pri Stični, ki bo čez mesec dni, vadijo ljubezenske pesmi.

Danes do 13:00 Na upravnih enotah zaostrili stavko

Na večini upravnih enot, kjer so danes znova prekinili delo, zaostrujejo stavko. Na 34-ih enotah tako do preklica ne bodo delali ničesar nenujnega. Ministrstvo je medtem načelnikom poslalo razširjen nabor nujnih nalog, ki jih morajo opravljati med stavko, kar je po mnenju pravnega zastopnika sindikata državnih organov Klemna Goloba nezakonito, zato bodo sprožili postopke proti državi. V oddaji pa tudi o tem: - Napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo krepko nad povprečjem Unije - Ruske sile po več dneh spopadov vstopile v obmejno mesto Vovčansk - Na tretjem predsedničinem forumu opozorila o vse več nasilja

Ob osmih Lucija Čevnik: Nasilneži imajo okoli sebe navijače

Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.

Jutranja kronika Predsednica ob dnevu vojske: Mir ni samoumeven

Orožje tako na Bližnjem vzhodu kot na ukrajinski fronti ne potihne. Ob napredovanju izraelske vojske iz Rafe in napadih na sever enklave je na begu več kot pol milijona ljudi, ki nimajo kam. Tudi zaradi teh dogodkov predsednica Nataša Pirc Musar ob današnjem dnevu Slovenske vojske opozarja, da mir ni samoumeven. Druge teme: - Na skoraj 40-ih upravnih enotah zaostrujejo stavko in jo iz srede širijo na vse dni do izpolnitve zahtev - Več kot pol milijona Palestincev je na begu, varnega mesta za njih ni - Dvojna francoska zmaga na 10. etapi dirke po Italiji, Tratnik tretji, Pogačar ohranil skupno vodstvo

Jutranja kronika Predsednica republike Pirc Musar ob dnevu Slovenske vojske izpostavila varnost kot temelj našega obstoja

Predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar je sinoči v Mariboru na slovesnosti pred današnjim dnevom Slovenske vojske poudarila, da je varnost temelj našega obstoja. V senci zaostrovanja geopolitičnih razmer v svetu je med drugim poudarila, da mir ni samoumeven. Drugi poudarki oddaje: - Izraelske sile prodrle globje v mesto Rafa. - Na upravnih enotah z današnjim dnem zaostrujejo stavko. - Gospodarstvo v Primorsko-Notranjski regiji znova na repu slovenskega povprečja.

Zrcalo dneva Državna volilna komisija določila seznam kandidatnih list na evropskih volitvah

Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na junijskih evropskih volitvah. Na prvem mestu je Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Vesna, Desus in Dobra država, SLS, Nova Slovenija, Levica, Zeleni Slovenije, SD, Resnica ter Nič od tega. Raziskava Evrobarometra o mladih in demokraciji sicer kaže, da se namerava tokratnih evropskih volitev udeležiti le nekaj več kot polovica mladih Slovenk in Slovencev.

Radijski dnevnik Znan je vrstni red kandidatnih list za evropske volitve

Državna volilna komisija je danes izžrebala vrstni red, v katerem se bodo kandidatne liste pojavile na glasovnicah za evropske volitve. Volilna udeležba na njih je v Sloveniji navadno nizka, pod 30-imi odstotki. Tokrat pa raziskave ter izkušnje z referendumov in prejšnjih volitev kažejo, da bi lahko bila rekordna. Naša država sicer ostaja na repu evropskih držav po udeležbi mladih. V oddaji tudi: - Rusija nadaljuje invazijo na Harkov, na poti v Ukrajino nova ameriška pomoč. - Ministrica Bratušek: Kanin se bo rešil s sodelovanjem, ne pa izsiljevanjem. - Dirka po Italiji: Jan Tratnik danes tretji, Tadej Pogačar ostaja vodilni.

Studio ob 17.00 Težave Botaničnega vrta v Ljubljani

Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.

Dogodki in odmevi Premier Golob napovedal boljše vrednotenje zdravnikov, ki opravijo več dela

Premier Robert Golob je po današnjem sestanku z vodstvi bolnišnic stavko zdravnikov komentiral samo zelo posredno. Potem ko je pozdravil ukrepe za povečanje produktivnosti v zdravstvu in dejal, da je vlada zagotovila denar za to, je namreč dodal, da bodo na ta način prišli do sistema nagrajevanja tistih zaposlenih v zdravstvu, ki več delajo, za razliko od tistih, ki se danes morda bolj ukvarjajo z drugimi stvarmi. Druge teme: - V nizu zahtev v javnem sektorju za povečanje plač so danes nov korak naredili v Skupnosti občin. Prepričani so, da so se zaradi dolgoletnega zanemarjanja županskih plač zgodile velike anomalije, zato so v ustavno presojo vložili zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakon o lokalni samoupravi. - Celovita ureditev migracij v Evropski uniji, ki so jo dokončno potrdili po osmih letih pogajanj, namesto obveznega premeščanja prosilcev za mednarodno zaščito uvaja solidarnost med članicami pri njihovem sprejemanju. Novo zakonodajo bodo morale začeti uporabljati čez dve leti. - Ob zastoju pogajanj za ustavitev ognja v Gazi izraelska vojska stopnjuje napade v Rafi in drugod v enklavi. Medtem je mošejo Al Aksa napadlo več deset Izraelcev in tam izobesilo zastavo judovske države.

Aktualna tema 200 tisoč žensk brez ginekologa: "Dobri trendi se lahko hitro obrnejo navzdol."

Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay

Po Sloveniji Na Nanosu planince čakajo zaprta vrata koče

Drugi poudarki iz oddaje: -Kako bodo reševali hudo pomanjkanje družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Idrija? Nova zdravnica ne bo začela delati, saj je dala odpoved. -Na Bledu razburja turizem, ki je sicer najpomembnejša gospodarska dejavnost, a domačine tarejo njene posledice. - V Postojni bralcem na voljo nov knjigomat

Več

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Več

41 stopinj vročine Mario Rijavec

V oddaji poslušamo skladbe: Majhen je ta svet (Mario Rijavec/Tone Pavček/Mario Rijavec) I Was Doing All Right (George Gershwin/Mario Rijavec), solist Ati Soss Concertino (Jože Privšek) The Ringside Suite (Ron Roullier/Jože Privšek), solisti Mojmir Sepe, Ati Soss, Franci Puhar

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rex, Kralj, kozolec

Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Etnofonija Druga godba – v drugo

Druga godba – v drugo. Štirikrat petek s preskokom na soboto. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/09/druga-godba-v-drugo/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 12. 5. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 12. 5. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer JOE ELY V KONCERTU IZ CANKARJEVEGA DOMA (urednik: Jane Weber)

Na Prvem nadaljujemo cikel koncertov teksaških kantavtorjev. Za nas so snemali Guy Clark, Steve Earle, Townes Van Zandt in Terry Lee Hale, zdaj pa je na vrsti Joe Ely (beri: đo ili). Ta pevec, pisec pesmi in kitarist se je rodil leta 1948 v Amarillu v Teksasu. Svojo burno glasbeno kariero je začel v skupini The Flatlanders, danes pa snema za veliko založbo MCA Records in izvaja špansko obarvano različico kantrija s kitaristom flamenka v ospredju. Leta 1958 se je s starši preselil v Lubbock, mesto, v katerem so pred njim začeli uspešne kariere Buddy Holly, Roy Orbison in Waylon Jennings. Kmalu so ga prevzele pesmi Buddyja Hollyja, vendar dolgo sploh ni vedel, da je bil ta sijajni glasbenik iz Lubbocka. V mestu je bila zelo močna baptistična skupnost. Z rokenrolom ni hotela imeti nič skupnega. Joe Ely ustvarja pod vplivom različnih teksaških pesnikov. Legenda pravi, da je začel pisati dobre skladbe, ko je spoznal Townesa Van Zandta in njegovo ključno ploščo "Our Mother, The Mountain". Želimo vam prijetno poslušanje koncerta iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Igra in poje vam Joe Ely s svojo skupino. SEZNAM SKLADB S KONCERTA: Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man (And You Ain't Breakin Even) Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road* Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)

Godbe z zgodbo Zmagovalne evrovizijske skladbe

V tednu, ki ga zaznamuje tudi tekmovanje za Pesem Evrovizije, se z glasbo spominjamo nekaterih zmagovalnih skladb in izvajalcev, ki so v preteklih letih nastopili na tem tekmovanju.

41 stopinj vročine Ati Soss in Tone Janša

Voddaji poslušamo skladbe: Mea Parvitas (Tone Janša) - solisti Primož Grašič, Tone Janša, Petar Ugrin in Silvo Stingl Tema za PORL (Ati Soss) - solista Ati Soss in Franc Jagodic Amarcord (Janez Gregorc) - solisti Ati Soss, Petar Ugrin, Tone Janša, Silvo Stingl Polytonique (Vinko Globokar) - solista Ati Soss in Silvo Stingl

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Spevoples Zeleni Jurij - 2. del

Nadaljujemo zgodbo o Zelenem Juriju. Glasbeno-scenska prireditev se je odvila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma leta 2015 ob 95-letnici Železničarskega Kulturnega društva Tine Rožanc in v izvedbi folklorne skupine Tine Rožanc. Tokrat bomo predstavili drugi del živopisnega odrskega dogajanja, ki ga sklene glasbeno in scensko nepozabni prizor: poklon Zelenemu Juriju, simbolu naravnega krogotoka. Po zapletu dogodkov bo veličastni konec prinesel bridkost, toplino, novo upanje, novo življenje in rojstvo novih zgodb. Drugi del spevoplesa Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč. Pripravlja Simona Moličnik.

Prva vrsta Teo y la Mar

Glasbena oddaja Prva vrsta nas tokrat popelje na Pirenejski polotok, natančneje na jug Španije. V studiu 13 Radia Slovenija je natopil duo Teo y la Mar. To sta pevka in plesalka Maria Keck ter kitarist Teo Mandžuka, predstavila pa sta avtorske skladbe, v katerih se prepletata mešanica tradicionalnega in modernega flamenka.

Več

Lahko noč, otroci! Tončkovo darilo

Mucka za staro in osamljeno teto Marijo. Pripoveduje: Peter Ternovšek. Napisal: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! O vulkanu, ki ni hotel počivati

Hotel se je igrati! Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! O treh škratih

Ko se otroci že gugajo v sanjah, jo škrati popihajo na otroško igrišče. Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

RIO radijska igra za otroke France Forstnerič: Krap Konrad shujša

Igra pripoveduje o zavaljenem krapu Konradu, ki ima težave: nima prave volje po gibanju, po večini ždi nekje ob strani, spi in je. Ljubezen pa ga čisto spremeni, tako da postane celo zmagovalec v plavanju. Prava tema za maj, mesec ljubezni. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Krajnc Glasbeni opremljevalec: Boris Rošker Igralci - Milena Muhič, Anica Veble, Minu Kjuder, Sonja Blaž, Anica Sivec, Peter Ternovšek, Sandi Krošl Posneto v studiih Radia Maribor maja 1982.

Lahko noč, otroci! Mesec maj; Lučke; Regrat

Pesem o maju in pravljici o tem, kdo bo nabral več regratovih lučk … Pripovedujeta: Srečo Špik in Violeta Tomič. Avtorji literarnih del: Franci Lackovič, Maruša Guček, Ksenija Šoster Olmer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Hudo! Mladi upi slovenskega tenisa iz Tenis kluba Olimpija - kluba, kjer vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev

V času vse bolj nečloveške tekmovalnosti in športnega gladiatorstva se poraja vprašanje, kako sploh vzgajati mlade v šport, ki bo human in jih bo opremil tudi za življenje v dobrobit skupnosti. Tokrat zato gostimo mlade upe slovenskega tenisa, ki trenirajo pod okriljem drugega najstarejšega teniškega kluba v Sloveniji - Tenis kluba Olimpija, kjer je trenerski ekipi glavno vodilo to, da vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev. Prisluhnite kaj so o tekmovalnosti, človeških vrednotah, ambicijah in sodelovanju ter starševski podpori voditeljici oddaje Liani Buršič povedali mladi tenisači Brina Bohorič, Laura Basailović, Brina Planinc, Franja Sevšek, Max Popovič in glavni trener ter predsednik TKO Gregor Matko in trenerka Alenka Matko Juvančič.

Kulturomat Prevajalka Tajda Liplin Šerbetar

Pred izidom tujejezičnega literarnega dela v Sloveniji, se založbe marsikdaj odločijo, da bi knjigo, slikanico ali strip, prevedle. Tako izvirno besedilo pride v roke prevajalke ali prevajalca, čigar naloga ni zgolj, da besedilo prevede v slovenščino, ampak da tudi ujame slog pisanja avtorja ali avtorice. V pogovoru z mlado prevajalko Tajdo Liplin Šerbetar je Sara Medved izvedela, kako pomembno je branje v slovenščini in s čim vse se je soočala ob prevajanju svojega prevajalskega prvenca Upam, da kdo posluša avtorice Alice Oseman.

Hudo športni Športna plezalka Naja Isak

Tokrat spoznavamo obetavno 14-letno športno plezalko, ki trenira v Športnem društvu Balvanija, nastopa za slovensko mladinsko reprezentanco v športnem plezanju, letošnjo sezono pa je začela odlično. Mlado športnico, ki je že preplezala tudi oceno 8a, kar je vrhunski dosežek, spoznate v rubriki Hudo športni.

Zakajček Koliko las imamo na glavi?

Ste se kdaj spraševali, koliko las imamo na glavi? In zakaj nekaterim hitreje, drugim počasneje rastejo? O tem bomo govorili v današnji rubriki Zakajček.

Radijski ringaraja Dnevi brez igrač s Ptički iz Vrtca pod Gradom

Z radijskim mikrofonom bomo obiskali najmlajše iz skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali nam bodo, kakšen je njihov dan v vrtcu, katere dejavnosti imajo najraje in kakšno je njihovo najljubše vrtčevsko kosilo. V njihovi skupini so imeli dneve brez igrač, zato bodo povedali, kaj so počeli in kako so se igrali brez punčk, avtov in knjižic. Ugotavljali so tudi, kaj pomeni biti pravi prijatelj: kakšne lastnosti imajo dobri prijatelji, kako se lepo igramo in katere so slabe lastnosti, ki si jih pri prijatelju ne želimo. Na telefonu 01 475 22 22 pa kot vedno čakamo tudi na klice naših najmlajših poslušalcev. Se slišimo!

Lahko noč, otroci! Preoblečeni medved

Brat se zaljubi v kraljično … Pripoveduje: Majda Grbac. Laponska pravljica. Prevedel: Cvetko Zagorski,. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Več

Naše poti Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.

Sotočja Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?

Slovencem po svetu Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.

Sami naši Veran Matić o obletnici smrti otrok v Beogradu, Dejan Aleksić o otrocih in branju ter Flurina Ametaj o delavnicah Ženske: vključenost, znanje, glas

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj pogovarjamo z pesnikom, dramatikom in avtorjem otroške in mladinske literature Dejanom Aleksićem, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Obiskali smo tudi Velenje, kjer so ta teden začeli izvajati enomesečne delavnice Ženske: vključenost, znanje, glas. V oddaji se bomo spomnili grozovitih umorov otrok v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja. O tem, kaj se je v tem letu naredilo, in o tem, kaj bi se dejansko moralo narediti, govorimo z novinarjem iz Srbije Veranom Matićem.

Naše poti Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.

Sotočja Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.

Slovencem po svetu Zapuščina prekmurskih izseljencev se iz ZDA vrača v domovino

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Sami naši Prvi maj: dobra hrana, dobra glasba in ples

Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Sotočja Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Sami naši Zavod Krog o projektu Živeti z demenco, nov projekt skupine Svemirko in pesnik Stefan Simić

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.

Več

Po Sloveniji Podravska podjetja lani ustvarila pol milijarde dobička.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tradicionalni škofjeloški teden obrti in podjetnitva poudarja pomen povezovanja. - Prlekija prvo javno podjetje pri nas, ki ga je po več kot 30-ih letih doletel stečaj. - Na Blejskem jezeru napovedujejo omejitve plovnega prometa. - Pevski zbori za pevski tabor v Šentvidu pri Stični, ki bo čez mesec dni, vadijo ljubezenske pesmi.

Danes do 13:00 Na upravnih enotah zaostrili stavko

Na večini upravnih enot, kjer so danes znova prekinili delo, zaostrujejo stavko. Na 34-ih enotah tako do preklica ne bodo delali ničesar nenujnega. Ministrstvo je medtem načelnikom poslalo razširjen nabor nujnih nalog, ki jih morajo opravljati med stavko, kar je po mnenju pravnega zastopnika sindikata državnih organov Klemna Goloba nezakonito, zato bodo sprožili postopke proti državi. V oddaji pa tudi o tem: - Napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo krepko nad povprečjem Unije - Ruske sile po več dneh spopadov vstopile v obmejno mesto Vovčansk - Na tretjem predsedničinem forumu opozorila o vse več nasilja

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Prvi na obisku Dan za krepitev zdravja v Kranju

Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.

Intervju - Radio Dr. Miha Jeršek: Delo v muzeju je čast, ampak zaposleni odhajajo zaradi nizke plače in slabih pogojev dela

Pred mednarodnim dnevom muzejev smo v oddajo Intervju povabili direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Miho Jerška. V njem se že vrsto let spopadajo s prostorsko problematiko. V muzejski zgradbi na Prešernovi sta namreč kar dva državna muzeja: Prirodoslovni muzej in Narodni muzej Slovenije. Lani je ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani. Zato so v muzeju optimistični glede rešitve tega problema, precej drugače pa je na področju kadrov. V soboto, 18. maja, bodo tudi v slovenskih muzejih in galerijah počastili mednarodni dan muzejev. Letošnja izbrana tema je Muzeji za izobraževanje in raziskovanje in poudarja ključno vlogo kulturnih ustanov za zagotavljanje celostnega izobraževanja. Želijo, da bi muzeji na ta dan še posebno spodbujali k bolj trajnostnemu in vključujočemu svetu. Muzeji so dinamična izobraževalna središča, ki spodbujajo radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje. Letos želijo predstaviti svoj prispevek k raziskovanju in širjenju novih idej. Muzeji so ključni prostori, v katerih se prepletajo področja od umetnosti in zgodovine do znanosti in tehnologije in oblikujejo naše razumevanje sveta. Številni strokovnjaki v naših muzejih opravljajo pomembno raziskovalno delo, izsledke teh raziskav pa muzeji širijo med ljudi s svojimi izobraževalnimi programi, ki so namenjeni mladim in odraslim, strokovnjakom in laikom. Tako so zapisali v Mednarodnem muzejskem svetu za Slovenijo.

Svetovalni servis Naravno, rastlinsko in aromatično za našo celovito dobrobit

V času, ki ga vse bolj obvladuje virtualno in digitalno, je zaznavanje sveta z našimi čutili kot je denimo voh, že pravo razkošje. Prav tako delo z lastnimi rokami in ustvarjanje z naravnim, rastlinskim, ki nam lahko precej izboljša, olepša življenje. Takšna so eterična olja, hidrolati, macerati in tinkture, zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu pogledali na naš vrt, balkon in bližnji travnik, kaj vse tam raste aromatičnega in zdravilnega za našo dobrobit. Kako to uporabiti vam bo svetovala certificirana aromaterapevtka Nina Medved. Pišite na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22 …

Radiosfera Radio Mlajku - od vaških mlekaric do gledališke skupine

Kaj ima mleko opraviti s svežimi novicami? Pravzaprav veliko. Sploh v časih, ko še ni bilo interneta in pametnih telefonov, v tistih časih, ko ni bilo niti še mleka v tetrapaku. Takrat so bile vaške zbiralnice mleka pravi centri informacij in kot take tudi navdih za ustanovitev neobičajne improvizacijske igralske zasedbe Radio Mlajku, ki letos obeležuje 20. obletnico. Del igralske zasedbe je tudi Maruša Prelesnik Zdešar.

Ob osmih Lucija Čevnik: Nasilneži imajo okoli sebe navijače

Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.

Pod pokrovko Šparglji: kraljeva vrtnina

Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.

Jutranja kronika Predsednica ob dnevu vojske: Mir ni samoumeven

Orožje tako na Bližnjem vzhodu kot na ukrajinski fronti ne potihne. Ob napredovanju izraelske vojske iz Rafe in napadih na sever enklave je na begu več kot pol milijona ljudi, ki nimajo kam. Tudi zaradi teh dogodkov predsednica Nataša Pirc Musar ob današnjem dnevu Slovenske vojske opozarja, da mir ni samoumeven. Druge teme: - Na skoraj 40-ih upravnih enotah zaostrujejo stavko in jo iz srede širijo na vse dni do izpolnitve zahtev - Več kot pol milijona Palestincev je na begu, varnega mesta za njih ni - Dvojna francoska zmaga na 10. etapi dirke po Italiji, Tratnik tretji, Pogačar ohranil skupno vodstvo

Duhovna misel Robert Friškovec: Nasrudin in njegov osel

Sosed, ki ga Nesrudin ni preveč maral, je prišel nekega večera na obisk. Prišel je z namenom, da Nesrudina poprosi, da mu posodi osla. Potreboval ga je, da bi nekaj pretovoril na njivo ob koncu vasi. Nesrudinu je bil sosed tako zoprn, da mu nikakor ni želel posoditi osla. Rekel mu je: »Z veseljem bi ti posodil svojega osla, ampak ravno včeraj je prišel k meni brat iz sosednje vasi in si ga je sposodil, da bi pretovoril nekaj pšenice v bližnji mlin. Žal osla ni tukaj.« Sosed je bil razočaran, saj mu je to prekrižalo načrte. Vseeno pa se je prijazno zahvalil Nesrudinu in se obrnil, da bi odšel. Ko je naredil le nekaj korakov stran, je iz hleva zaslišal oslovo riganje. Nekoliko zmeden se je obrnil k Nesrudinu in ga vprašal: »Sosed, mar mi nisi rekel, da osla ni tukaj?« Nesrudin pa se je ozrl k sosedu in mu odvrnil: »Prijatelj, komu boš vendar verjel? Meni ali oslu?« Ljudje imajo zelo močno sposobnost, da se o nečem prepričajo, rečemo celo, da nekdo tako laže, da samemu sebi verjame. Živimo tudi v obdobju lažnivih novic, ki nam ne dajejo gotovosti, ampak ima vsak izmed nas nalogo, da prebira zrno od plevela. To nam jemlje precej moči in pozornosti, ki bi jo sicer lahko namenili čemu drugemu. Vendar je pomembno, da postavimo predse filter, ki ne spusti kar vsakega plevela skozi. Vseeno pa je dobro, če znamo tudi v novicah, ki pridejo do nas, odkriti plati, ki nam sprva niso čisto razvidne. Morda novica z bombastičnim naslovom v sebi skriva tudi kaj dobrega, če smo to pripravljeni videti. Tako se je tudi v Nesrudinovem kraju razširila razburljiva vest, da se je njegov osel izgubil. Ko so za to novico izvedeli Nesrudinovi sosedi, so se razžalostili. Odpravili so se k našemu učenjaku na dom, da bi mu pomagali poiskati dragocenega osla. Ko pa so prispeli pred hišo, so zagledali Nesrudina, kako se veseli in zahvaljuje Bogu. Vprašali so ga: »Učenjak, mar nisi žalosten, ker se je tvoj osel izgubil?« Nesrudin pa se je le nasmejal in jim rekel: »Pravzaprav sem vesel, da mi je Bog pomagal, da nisem jezdil osla, sicer bi se z njim izgubil še sam!«