"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu.
V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Gremo na Idrijsko z Nino Brus, ki je na grad Gewerkenegg seveda vzela tudi radijski mikrofon
“Nekaj za vse analogne romantike v digitalni dobi!” je rekla Nina Brus in šla raziskovat, kdo navija grajsko uro na Gradu Gewerkenegg v Idriji
Večina mojih someščanov je opazila, da se je grajska ura med epidemijo kar nekajkrat ustavila in tudi bila ni.
Izvedela je, da je grajsko uro treba naviti vsaj enkrat na dan, ali vsaj na 36 ur, sicer se ustavi. Med tednom za to skrbi gospod Stanislav Mavri:
Ura ima tri navijalne bobne, na katerih so navite “zajle” (jeklene vrvi). Vsak boben naviješ posebej, od leve proti desni.
Urni mehanizem deluje že 127 let. Kustos v Mestnem muzeju Idrija, Anton Zelenc:
Prve takšne mehanizme na mehanski pogon so izdelali že v 14. stoletju, Galileo pa je uvedel nihalo. Mehanizem na Gradu Gewerkenegg je izdelala tovarna iz Prage leta 1893.
Med vikendi pa za navijanje ure skrbi gospod Aleksander Mohorič, upokojeni rudar. V času epidemije, ko je bil muzej zaprt za obiskovalce, so se dogovorili, da mu tega ni treba početi. Zato je grajska ura med konci tedna stala. Prav na zadnjo majsko soboto pa se gospod Mohorič “vrača na dolžnost”:
To je kar obveznost, moraš biti kar skozi aktiven, sicer sprašujejo, zakaj ne dela. Ljudje so se kar navadili, me kar sprašujejo, ko grem skozi Idrijo, zakaj ne dela.
