Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
Po tem, ko je Koča na Hleviški planini junija 2022 ostala brez stalnega oskrbnika, so rokave zavihale prostovoljke, članice Planinskega društva Idrija, ki od takrat skrbijo za to, da koča ostaja odprta. Sprva jih je bilo osem, zdaj jih je šest. Oprijel se jih je vzdevek »Hleviške none«. V povprečju so stare 72 let in znajo poleg okusnih jedi, ki jih pripravijo, poskrbeti tudi za domačnost in gostoljubje v koči. Dve »Hleviški noni« smo spoznali v oddajiLokalni junak. To sta Tinka Gantár in Irena Laharnar. Z njima se je pogovarjala naša dopisnica iz Idrije Nina Brus.
Rikardo Smith je 45-letni Britanec, ki se je pred tremi leti - v času covida in tik po brexitu - preselil v Slovenijo. Najprej je živel v Baški grapi, zdaj v hiši na Kovačevem rovtu nad Idrijo. Pri idrijski rudarski godbi na pihala igra trobento, saj je po izobrazbi glasbenik, čeprav je v Združenem kraljestvu nazadnje delal na področju socialne pomoči ranljivim skupinam, kot so begunci, brezdomci in brezposelni. Podobno službo išče tudi v Sloveniji, čeprav se zaveda, da jo bo težko našel, kljub 25-letnim izkušnjam z delom na tem področju. Kot je povedal Nini Brus, sta ga v Slovenijo privabila narava in mirno okolje, saj se je v Birminghamu, v bližini katerega je živel prej, kriminal preveč razrastel.
Tokratna Lokalna junakinja je Mikaela Toczek, ki se je iz Južnega Walesa v Veliki Britaniji pred letom in pol s hčerko Izabelo in možem Zlatkom preselila v Zadlóg, vas na Črnovrški planoti nad Idrijo. Po poklicu je učiteljica in ima 15-letne izkušnje kot planinska vodnica. Zdaj domače in tuje planince vódi po slovenskih hribih in gorah ter slovenske šolarje uči o skrbi za okolje oziroma o tem, kako uživati v naravi, ne da bi za seboj pustili sledi. Le štiri mesece po selitvi v Zadlog je v gozdu za hišo srečala medvedko s tremi mladiči. Tudi o tej izkušnji bližnjega srečanja z medvedjo družino je spregovorila za Radio Slovenija.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Polihistor Joannes Antonius Scopoli je 15 let služboval v Idriji. Kot prvega rudniškega zdravnika ga je v to rudarsko mesto napotila cesarica Marija Terezija. Na širšem Idrijskem in Cerkljanskem je veliko raziskoval in preučeval rastlinstvo, živalstvo, rude in minerale. Kot prvi je opisal in poimenoval številne vrste ter si dopisoval z več deset prodornimi misleci in raziskovalci takratnega časa, tudi s Švedom Karlom Linnejem.
Na mednarodni dan muzejev, 15-ega maja, so podelili Valvasorjeve nagrade. Najbolj žlahtno med njimi, nagrado za življenjsko delo, je prejela dolgoletna direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Še v četrtem letniku gimnazije je bila prepričana, da bo študirala matematiko, potem pa je spoznala etnologijo, ki je bila ljubezen na prvi pogled. Kot je povedala v pogovoru s kolegico Nino Brus, je najbolj ponosna na opravljeno delo, ki je privedlo do vpisa rudniške tehniške dediščine Idrije na Unescov seznam. Partizanska bolnica Franja pri obiskovalcih vzbudi posebna čustva. In ne glede na vse računalniške programe, aplikacije in digitalizacijo, ki so postali nujnost tudi pri muzealcih, bodo predmeti in pristen stik z obiskovalci ostali središče muzejev.
Na terenu v Cerknem je bil naš gost 39-letni župan občine Cerkno Gašper Uršič, ki je decembra lani začel svoj drugi mandat. Pred vstopom v politiko je bil aktiven kulturnik, v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno in samostojni podjetnik. Med drugim ga bomo vprašali, zakaj se je leta 2018 odločil za župansko kandidaturo in kateri so največji razvojni izzivi občine s 4500 prebivalci in približno 6 milijonov evrov visokim letnim proračunom.
Obiskali smo vas Šebrelje na Cerkljanskem, kjer že stoletja izdelujejo šebreljski želodec. To je kulinarična posebnost, ki se ne kuha ali peče, ampak zori. Poleg izbranih surovin je za kakovosten izdelek pomemben tudi pravilen postopek sušenja in zorenja. Šebreljski želodec je kralj na krožniku z narezkom, je potrdil domačin, sicer upokojeni gostinec Drago Polak.
V občini Cerkno se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila zdajšnji župan in neodvisni kandidat, 38-letni Gašper Uršič, ter kandidatka Gibanja Svoboda, 45-letna Urška Lahajnar Ubajiogu. Med najpomembnejšimi projekti prihodnjega županskega mandata sta selitev zdravstvene postaje v staro upravno stavbo Ete, ki jo je občina pred leti kupila prav za namen zdravstva, in ureditev komunalne infrastrukture. Stališča do najbolj aktualnih in perečih vprašanj v občini, ki šteje 4.500 prebivalcev, sta kandidata soočila v pogovoru z Nino Brus.
Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.
Tudi občina Cerkno demografsko nazaduje. Število prebivalcev se je v minulih desetih letih zmanjšalo za 250 na skupno približno 4.500. Letni proračun v višini nekaj več kot šest milijonov evrov ne zadošča, da bi občina sama financirala večje naložbe. Med najbolj pomembnimi so selitev zdravstvene postaje, gradnja novega vrtca in komunalna infrastruktura. Za župana oziroma županjo občine Cerkno se potegujejo štiri imena. Več pa v prispevku Nine Brus.
Pred dnevi, natančneje 27. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan delovne terapije, tokrat s sloganom "Priložnost + Izbira = Pravičnost". Delovna terapija je že več kot 60 let pomemben del zdravljenja tudi za paciente v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodja delovne terapije v tej ustanovi je Mateja Kavčič. Predstavila bo poklic, ki ga opravlja že 19 let in ki pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja pacientov. Pa ne le v psihiatričnih ustanovah, delovni terapevti so pomembni tudi pri rehabilitaciji, v socialno-varstvenih zavodih ali centrih za krepitev zdravja.
Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Junaki so vsi, ki so se in se še spopadajo s požari na Krasu. Pred mikrofon smo zato povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.
Pred mikrofon smo povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.
Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
