Etnofonija

Postanek v Bretanji – Nodet in Descofar

Od tradicionalnega petja »kan ha diskan« do dua elektrificiranih keltskih harfistov...

descofar
foto: ALCOv FR

V tokratni Etnofoniji se bomo izkrcali v Bretanji. Pokrajina na istoimenskem polotoku na skrajnem zahodu Francije je eno od šestih geografskih področij v Zahodni Evropi s keltskim kulturnim in jezikovnim pečatom. Kelti so na bretonskem polotoku živeli že v železni dobi in imeli tesne trgovske stike z otoškimi Kelti iz Cornwalla in Walesa. V času anglo-saksonske invazije so se številni britanski Kelti – Britonci preselili čez morje, tudi v pokrajino, ki so jo poimenovali v Bretanjo in v kateri je nato prevladal njihov bretonski jezik. Bretanja je bila v zgodnjem srednjem veku najprej združena v kraljestvo, zatem pa v vojvodino. Slednja je pogosto obrnila hrbet francoski kroni in se povezovala z Angleži. Dokončno so jo odpravili v času francoske revolucije. Pri tem je keltski bretonski jezik govorilo kmečko prebivalstvo, medtem ko sta bila jezika višjih slojev francoščina in latinščina. V 19. stoletju so se bretonsko govoreči prebivalci znašli pod močnim asimilacijskim pritiskom francoske države. Javna uporaba njihovega jezika je bila prepovedana, tudi v šolah. Po drugi svetovni vojni je tudi po zaslugi kulturnega povezovanja Keltov iz celotne Zahodne Evrope spet prišlo do močnega obujanja pretežno kulturne in jezikovne bretonske pripadnosti. Leta 1956 je Bretanja dobila status samostojne regije. Takrat je v njej med štirimi in pol milijoni bretonščino govorila nekaj manj kot četrtina prebivalcev. A francoska asimilacija tudi v drugi polovici prejšnjega stoletja ni zastala. Pred desetimi leti so našteli le še dobrih dvesto tisoč prebivalcev z maternim jezikom bretonščino. Upanje, da jezik ne bo ugasnil, zbuja podatek, da se v Bretanji v zadnjih letih hitro dviguje število otrok, ki obiskujejo dvojezične šole.
Prebivalci Bretanje so trdni katoliki. Kljub temu se v številnih njihovih ritualih pa tudi v glasbi razločno kažejo stare keltske poganske korenine. Bretonska keltska glasbena tradicija ima največ skupnih točk z valižansko. Od prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes dajejo regiji pomemben pečat vedno novi valovi sodobnega folka in etno glasbe. V Etnofoniji se bosta zvrstili dve mlajši bretonski zasedbi, ki sta v zadnjih mesecih izdali nova mini albuma.

 

Poslušanje:

  1. DAÑS FISEL Nodet
  2. HANTER DRO Nodet
  3. RIDÉE DE GUILLAC Nodet
  4. KREIS Descofar
  5. LES VALSES RUSSES Descofar

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih