Intervju - Radio Dr. Jim Down, intenzivist 'med življenjem in smrtjo': Od bombnih napadov v Londonu do pandemije

Malokje je ravnotežje med življenjem in smrtjo tako krhko kot v bolnišnični intenzivni enoti. Zagonetna fiziologija človeškega telesa in zbranost ter odločanje v napornih okoliščinah je nekaj, kar je gostu tokratnega intervjuja, dr. Jimu Downu hitro zlezlo pod kožo. Ta ugledni britanski zdravnik, pisatelj in javni govorec je sodeloval pri zdravljenju najzahtevnejših primerov med kriznimi dogodki kot so železniške nesreče, zastrupitev Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem, pandemija covida 19 pa tudi bombni napadi v Londonu, od katerih bo v ponedeljek minilo 20 let. Dr. Jim Down je za Prvi o svojem delu, knjigah ter duševnih in moralnih stiskah zdravnikov, odkrito spregovoril v pogovoru z Mojco Delač. Prevode bere Igor Velše.

Prvi na obisku Brezplačno počitniško varstvo otrok ZPM v središču Ljubljane

Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Center že od leta 2017 izvaja brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce od 1. do 5. razreda s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana. Program staršem lajša organizacijo poletnih dni, otrokom pa zagotavlja varno, ustvarjalno in zabavno preživljanje počitnic. Kako poteka varstvo otrok v središču Ljubljane bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.

Aktualna tema Življenja brez elektrike si ne predstavljamo več

V nekaterih mestih v severni Italiji se je včeraj zgodil izpad oskrbe z električno energijo, ki ga je domnevno povzročil vročinski val – po trenutni razlagi so se kabli pregreli in raztegnili ob rekordno visokih temperaturah v ozračju. Ni pa še dokončno jasno, kaj je povzročilo obsežen aprilski električni mrk v Španiji – treba bo počakati na poročilo evropskega združenja operaterjev. O tem mrku in o mogočih motnjah v preskrbi z elektriko se je Erna Strniša pogovarjala z Urbanom Rudežem z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Studio ob 17.00 Veliko ljudi težko bere in potrebuje informacije v lažje berljivi obliki

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Intelekta David Lynch, režiser, ki je s kamero ujel morasto naravo ameriškega sna

Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa

Aktualna tema Strokovna direktorica E-Študentskega Servisa, Vesna Miloševič Zupančič: "Študentsko delo je most do redne zaposlitve"

V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Možgani na dlani Gluhoslepota: So možgani res lahko v temi in tišini?

Teden Helen Keller so na prvi julijski dan v Združenju Gluhoslepih DLAN obeležili s predavanjem nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška o možganih v temi in tišini. Tam je bil tudi mikrofon oddaje Možgani na dlani. Med nevrone in udeležence se bomo pomešali ob 7. uri in 35 minut, z nami pa bo tudi gospa Ana, ki živi z gluhoslepoto. Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Ask the local/Vprašaj domačina: Kakšna vprašanja postavljajo turisti na Bledu?

"Pred skoraj zdaj desetimi leti, ko so se začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju na Bledu pomagati se je rodila zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL, torej vprašaj me, tu sem doma, ko domačini svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo z obiskovalci in turisti." Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj obiskanih točkah okrog Blejskega jezera so v torek, torej prvi dan julija že postavili svoje postojanke, opremljene z promocijskim materialom in predvsem "živo" informacijo . Vabljeni k poslušanju!

Radiosfera O dvojnih zvezdah in življenju v Pensilvaniji

V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom.

Torkov kviz Trafika - Muzej za enega v Mariboru

Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in "obertrafikant" Trafike - Muzeja za enega.

Klicna koda Poleti je za Washington značilen zvok klimatskih naprav in škržatov

Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem o ameriškem poletju, spremembi v mestni oblasti New Yorka ter o tem, kaj zares v politiki opazijo Američani.

naPOTki Prihod železnice v Postojno označuje novo obdobje turizma pri nas

Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.

Lokalni junak Drago Kolenc

Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel.

Jutro Prva pomoč poleti

Kako pomagati ob toplotni preobremenitvi ali vročinski kapi? Kako se odzvati, če nas ožge meduza? Kako negovati sončne opekline? Ali znamo prav ravnati ob piku kače? Kaj pa, če se urežemo na steklu ali kamnu? Kaj pomaga, če stopimo na morskega ježka? In kako pomagati utopljencu? O prvi pomoči, ki pride prav poleti, z zdravnikom dr. Francem Novakom, specialistom splošne medicine in licenciranim predavateljem prve pomoči ter podpredsednikom Območnega združenja Rdečega križa Zagorje ob Savi.

Jutranja vremenska fronta Gorski/morski poletni oddih - ARSO

Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.

Petek brez pravila Nam je sploh še kdaj dolgčas?

Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren.

Radiosfera Nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani je prof. Ksenija Geršak

Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.

Več

Jutranja kronika Vročinskega vala še ni konec; ob izjemni suši pozivi k ureditvi večjih namakalnih sistemov

V večjem delu Evrope še traja vročinski val, ki pa naj bi se po napovedih začel počasi umirjati. Visoke temperature pri nas lahko pričakujemo tudi danes in jutri. Ob tem vse bolj skrbi suša, ki je v večini države huda, ponekod pa izjemna. Že zdaj je znano, da bo škoda zaradi suše v kmetijstvu velika, ob tem pa se krepijo pozivi k ureditvi večjih sistemov namakanja. V oddaji tudi o tem: - Nov evropski podnebni zakon bolj prizanesljiv do članic Unije - Poljska z uvedbo nadzora na mejah z Nemčijo in Litvo vrača žogico Berlinu. - Zaradi hvalevrednega sistema krvodajalstva pri nas zaloge krvi stabilne tudi poleti

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Bližamo se kritičnim ravnem suše v kmetijstvu

V Kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo na posledice suše. Pomanjkanje vode v zgornjem delu tal se stopnjuje od vzhoda proti zahodu države. Če v prihodnjih 10-ih dneh ne bo padavin, bodo razmere postale zelo kritične. Po besedah direktorja zbornice Martina Mavsarja bo suša prizadela vse veje kmetijstva.

Radijski dnevnik Suša utegne prizadeti večino pridelkov po državi

Vročinski val, ki naj bi v prihodnjih dneh popustil, prinaša tudi uničujočo sušo. Ta utegne prizadeti večino pridelkov po vsej državi, ugotavlja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Pristojni izpostavljajo, da se posledice suše že kažejo povsod, kjer ni namakanja. Ekstremne temperature bodo vplivale tudi na promet - Slovenske železnice bodo upočasnile vožnjo vlakov, zaradi česar so pričakovane zamude na območju celotne države. Agencija za varnost prometa pa svari pred nevihtami in točo. Drugi poudarki oddaje: Prva nasprotovanja občutnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Izrael si, kot pravi, resnično prizadeva za premirje s Hamasom. Kohezijski minister Jevšek nadaljne pogovore s Petrolom pogojuje z odprtjem vseh črpalk.

Aktualna tema Vrtec Murska Sobota in Porabski vrtci: Kulturna izmenjava nas povezuje

V Vrtcu Murska Sobota so zaključili tridnevni vrtčevski tabor za porabske in prekmurske otroke. Med otroke in starše ter njihove nove prijatelje iz Porabja se je pomešala tudi Vida Toš.

Dogodki in odmevi Vse vidnejše posledice vročinskega vala in pomanjkanja padavin

Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi

Po Sloveniji Nekatere gorenjske občine po lanskih težavah s šolskimi prevozi pohitele z razpisi

Še drugi poudarki iz oddaje: - Gasilska zveza Medvode bo ob 30-letnici delovanja pridobila tudi novo specialno vozilo za ukrepanje ob naravnih nesrečah. - Na občini Bloke so pripravili dokumentacijo za graditev novega vrtca. - V Parku Škocjanske jame skušajo ohraniti semena ogroženih vrst Nature 2000 na slovenski in hrvaški strani meje. - V Laškem priprave na festival Pivo in cvetje, ki bo konec prihodnjega tedna.

Danes do 13:00 Izrael in Hamas še brez uradnega odziva na Trumpove navedbe, da se Izrael strinja s pogoji za 60-dnevno premirje v Gazi

Ne Izrael ne gibanje Hamas se še nista uradno odzvala na besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se judovska država strinja s pogoji za 60-dnevno premirje v Gazi. Zmanjšanja napetosti ni videti niti v sami enklavi, kjer so izraelske sile danes ubile najmanj 30 Palestincev. Med napadenimi so bila znova taborišča za razseljene in točke za razdeljevanje hrane. Drugi poudarki oddaje: - Kijev: ameriška delna ustavitev dobav orožja bo imela posledice na bojišču. - Mednarodni festival saksofona v Novi Gorici bo do sobote ponudil šest koncertov. - Površinski sloj tal po državi ostaja zelo, ponekod pa celo izjemno izsušen.

Aktualna tema Življenja brez elektrike si ne predstavljamo več

V nekaterih mestih v severni Italiji se je včeraj zgodil izpad oskrbe z električno energijo, ki ga je domnevno povzročil vročinski val – po trenutni razlagi so se kabli pregreli in raztegnili ob rekordno visokih temperaturah v ozračju. Ni pa še dokončno jasno, kaj je povzročilo obsežen aprilski električni mrk v Španiji – treba bo počakati na poročilo evropskega združenja operaterjev. O tem mrku in o mogočih motnjah v preskrbi z elektriko se je Erna Strniša pogovarjala z Urbanom Rudežem z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Jutranja kronika Trump: Izrael privolil v pogoje dogovora o 60-dnevni prekinitvi ognja v Gazi

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Izrael strinja s pogoji dogovora o 60-dnevni prekinitvi ognja v Gazi. V tem času bi poskušali s Hamasom doseči dogovor o končanju vojne v palestinski enklavi. Tam so razmere kritične. Človekoljubne organizacije opozarjajo na povsem neprimeren način razdeljevanja pomoči prebivalcem. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški senat sprejel proračun z davčnimi olajšavami za bogate in ukinitvijo zdravstvenega zavarovanja revnim. - Ob vročini smo zaradi uporabe klimatskih naprav še bolj odvisni od oskrbe z elektriko. - V Križankah se začenja 66-ti Jazz festivala Ljubljana.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Več

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Več

41 stopinj vročine Silvester Stingl

Oddaja je posvečena dolgoletnemu pianistu orkestra Silvestru Stinglu. Rodil se je 7. junija 1937 v Ljubljani, srednjo šolo je obiskoval v Kranju, v Ljubljani pa je končal glasbeno akademijo. S Plesnim orkestrom Radia Ljubljana je začel sodelovati leta 1965, upokojil pa seje leta 1996, vendar je potem še nekaj časa igral z orkestrom. Več kot 30 let igranja v našem orkestru je zavidanja vredno obdobje in v tem času je Silvester Stingl, poleg tega, daje bil izvrsten pianist, tudi veliko pisal, predvsem aranžmaje. Seveda je vodil tudi svoje zasedbe; imel je trio, kvartet in kvintet. Silvo Stingl nas je zapustil 29. oktobra leta 2018. Bil je predstavnik modernega swinga in eden najboljših džezovskih pianistov pri nas. Njegovo igranje je v orkestru pustilo pomemben pečat, njegova solistična improvizacija je bila izvirna, dodelana in navdihujoča. Poslušamo del arhivske oddaje Radijskega portreta, ki ga je s Silvom Stinglom leta 1987 pripravil Rado Časl.

Etnofonija Värttinä: Kyly

Värttinä: Kyly. Do izida novega albuma priljubljene finske folk fuzijske skupine je moralo preteči kar deset let. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/06/26/varttina-kyly/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer The Zookeepers in Big Band RTV Slovenija

Poslušamo posnetek koncerta, ki smo ga posneli januarja 2025 v Siti teatru v Ljubljani. Z Big Bandom RTV Slovenija je nastopila zasedba The Zookeepers. Člani zasedbe so idejni vodja, avtor skladb in kitarist Gašper Kržmanc, pianist Aleš Ogrin, basist Klemen Krajc in bobnar Miha Recelj; vsi so tudi člani Orkestra Slovenske vojske. Navdih za skladbe, ki se žanrsko gibljejo med jazzom, funkom, bluesom in rockom, je Gašper Kržmanc črpal iz živalskega sveta; nekaj iz osebnih izkušenj z domačimi živalmi, nekaj iz bližnjih srečanj, nekaj pa zgolj iz opazovanja. Tako so skladbe dobile tudi naslove. Pod aranžmaje vseh skladb se podpisuje Aleš Avbelj, ki pa je tokrat tudi vodil orkester. Program: 1. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Crocodile Bambi Solisti: Gašper Kržmanc - kitara, Aleš Ogrin – klavir 2. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: The Tripping Rhino Solisti: Aleš Suša – alt saksofon, David Jarh – trobenta, Gašper Kržmanc – kitara 3. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Vranko the Crow Solisti: Aleš Ogrin – klavir, Lenart Krečič – tenor saksofon, Gašper Kržmanc – kitara 4. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Alfonso The Spanish Fly Solisti: Blaž Trček – bariton saksofon, Tomaž Gajšt – trobenta, Gašper Kržmanc – kitara, Miha Recelj – bobni 5. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: The Waltzing Turtle Solisti: Gašper Kržmanc – kitara, Tomaž Gajšt – trobenta 6. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Funky Monkey Solisti: Aleš Ogrin, Primož Fleischman – alt saksofon, Gašper Kržmanc – kitara 7. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Ketu The Dog Solisti: Lenart Krečič – tenor saksofon, Aleš Ogrin – klavir, Gašper Kržmanc – kitara 8. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Johnny The Cat Solisti: Gašper Kržmanc – kitara, Adam Klemm – tenor saksofon 9. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: High Pressure Blowfish Solisti: Gašper Kržmanc – kitara, Lenart Krečič – tenor saksofon, Aleš Ogrin – klavir, Miha Recelj – bobni 10. Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Al The Alpaca Solisti: Aleš Ogrin – klavir, Matjaž Kafol – pozavna, Gašper Kržmanc – kitara

Godbe z zgodbo Nekaj novih slovenskih pop skladb

V Godbah z zgodbo poslušamo nekatere slovenske glasbene novosti, ki jih prepevajo Magnifico, Tomi Meglič in Grega Skočir, Noreia, Cosmo Daivat, Žan Videc, Simon Vadnjal in drugi.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Miniaturni Aljaževi stolpi

Tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo na predvečer dneva državnosti pod drobnogled vzela enega od najbolj prepoznavnih simbolov slovenstva - Aljažev stolp. Vendar bo ta drobnogled skoraj dobeseden, saj bo namesto na vrh Triglava usmerjen v Podlipo pri Vrhiniki, kjer v domači delavnici nastajajo miniaturne različice tega stolpa kot izdelek umetnostne obrti s certifikatom kakovosti. Izdeluje jih gost današnje oddaje, Jernej Bradeško, s tem pa nadaljuje družinsko obrt, ki jo je ob plebiscitu o samostojnosti Slovenije leta 1990 začel njegov oče Alojz.

Etnofonija Farnaz Ohadi - Breath

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo priedstavili album Breath iranske pevke Farnaz Ohadi, ki s sugestivno in do pičice premišljeno izvedbo domiselno povezuje flamenko z verzi velikanov mistične perzijske poezije, kot so Rumi, Hafiz in Hajam..

Koncerti Poletna noč - Ta noč je moja

Gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani je odprl 73. Ljubljana Festival. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je pod vodstvom Patrika Grebla zazvenel izbor Benčevih največjih uspešnic v novih preoblekah. Med drugim smo slišali legendarne pesmi, kot so Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se in Navali narod na gostilne. Na odru so se Benču poklonili izjemni vokalni solisti: Alenka Godec, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Ana Soklič, Aleksandra Ilijevski, Karin Zemljič, Matevž Šalehar - Hamo, Bojan Cvjetićanin, Andraž Hribar, Gregor Ravnik, Sergej Škofljanec in Tomo Jurak. Glasbeno potovanje skozi Benčevo bogato kariero sta povezovala Jurij Zrnec in Bernarda Žarn.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 22.6.2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Bob Margolin v koncertu na Prvem

Bob Margolin, ki nocoj nastopa v naši oddaji na Prvem, je izjemen bluzovski kitarist in pevec, ki nadgrajuje zvok stare šole bluza iz Chicaga ter ustvarja pristno glasbo današnjega časa. Rodil se je leta 1949, v sedemdesetih letih pa se je kalil v skupini legendarnega Muddyja Watersa; z njim si je pridobil izkušnje na stalnih turnejah in studijskem snemanju. Muddy Waters mu je bil velik vzornik in učitelj, to je še danes čutiti v njegovih nastopih in tako je bilo tudi na koncertu, ki ga bomo predvajali nocoj. 1. You Can't Judge a Book (Dixon) 2. Running On Empty (Sponza) 3. Long Distance Call (Morganfield) 4. T-Bone Shuffle (Walker) 5. How Long (Traditional) 6. When It All Comes Down (King) 7. Mojo Working (Morganfield) 8. Mannish Boy (Morganfield) 9. Kakanic Blues (Sponza)

Več

Gymnasium Vloga besede v boju za boljši svet

V času, ko se soočamo z velikimi okoljskimi izzivi, je angažiranost mladih na tem področju zelo pomembna. S svojimi besedami, razmisleki in zgodbami lahko opozorijo na sive lise, ki jih odrasli pogosto spregledamo. V tokratni oddaji Gymnasium gostimo mlade avtorice, ki so sodelovale in bile nagrajene na natečaju za najboljši novinarski prispevek Zeleno pero, ki obravnava teme, povezane z okoljevarstvom in naravo. V oddaji so spregovorile o tem, kaj jih žene k pisanju, kako doživljajo okoljsko problematiko in kakšno vlogo ima beseda v boju za boljši svet.

Lahko noč, otroci! Sonce je zbolelo

Ko ozdravi, je spet tu veselje. Pripoveduje: Ivo Ban. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Lahko noč, otroci! Sinja zgodba

Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Lahko noč, otroci! Grajski duh

Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Lahko noč, otroci! Hubert in Marcel

Razmišljanja dveh nilskih konjev … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

RIO radijska igra za otroke Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba

Slušna pravljica po istoimenski zgodbi, ki je tako rekoč del našega kolektivnega spomina, pripoveduje o dogodivščinah otrok na enem izmed dalmatinskih otokov; rekli so mu tudi Galebji otok. Bolj znana inačica te Seliškarjeve zgodbe je seveda filmska nadaljevanka v režijski upodobitvi Franceta Štiglica iz leta 1970, zvočno upodobitev, ki jo boste slišali danes, pa je podpisal prav tako filmski režiser France Kosmač, in to že leta 1958. Vezalec – Marjan Kralj Ivo – Iztok Klemenčič Ded Just – Aleksander Valič Brazilec – Jože Zupan Delovodja kamnoloma – Slavo Švajger Lorenzo – Dušan Škedl Ante – Maks Bajc Čuvaj – Janko Hočevar Oficir – Stane Česnik Delavec v kamnolomu – Ludvik Pečar Režiser: France Kosmač Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1958

Lahko noč, otroci! Janko in Metka

Pravljica o Janku in Metki malo drugače … Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1986.

Hudo! Program Varno na kolesu

Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?

Zakajček Kaj naredimo, ko pademo in se poškodujemo?

Poletni počitniški dnevi so za večino otrok brezskrbni, kar je tudi prav. A to žal ne pomeni, da nesreča takrat počiva in da se nam poleti ne more nič pripetiti. Sploh pri igri na igrišču, igranju nogometa ali košarke ali pa pri vožnji s kolesom. Kako se takrat odzovemo, kako pravilno ravnamo, ko pride do kakšne manjše poškodbe – o tem v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Radijski ringaraja Ustvarimo svojo lutkovno predstavo!

Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.

Lahko noč, otroci! Začarana ščuka

Bo začarana ščuka pomagala rešiti uganke zlobne čarovnice? Pripoveduje: Robert Waltl. Poljska ljudska pravljica. Prevedla: Gitica Jakopin. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Več

Naše poti Večjezičnost otrokom predstavlja prednost in ne oviro

Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.

Slovencem po svetu Nova Gorica združila Slovence iz sveta, zamejstva in Slovenije

Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.

Sami naši Gostovanje Društva Sava, festivalsko poletje in Adriana Kuči

V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.

Naše poti Jožek Horvat Sandreli: Zaradi medijskega in političnega linča bi morali Romi spremeniti način razmišljanja

Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.

Sotočja Pisan mozaik slovenske zamejske ustvarjalnosti

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?

Sami naši Ivan Antić in Natalija Milovanović v Ljubljani, Veronika Stojanoska in dogodek »Začuti Hrvaško«

V tokratni oddaji Sami naši napovedujemo kar dva literarna večera z gostoma Ivanom Antićem in Natalijo Milovanović, ki bosta v Ljubljani predstavila svoji novi knjigi. Predstavili bomo mlado fagotistko Veroniko Stojanosko – glasbeno upanje, ki osvaja mednarodna tekmovanja in piše poezijo v makedonščini in slovenščini. Obiskali bomo tudi dogodek Začuti Hrvaško, na katerem se je hrvaška skupnost s kulinariko in običaji že peto leto zapored predstavila sredi Ljubljane.

Naše poti Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov

Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.

Sotočja Jutri bo njihov!

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Slovencem po svetu V prihodnjih dneh bo Evropska prestolnica kulture Nova Gorica tudi v znamenju Slovencev iz zamejstva in sveta

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

Sami naši Volitve v Srbiji, mednarodna operna kariera z začetki v Ljubljani in slovo od glasbenega velikana

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe s prostora nekdanje skupne države. V prvem prispevku bomo v pogovoru z psihologom Brankom Vujadinovićem raziskali, zakaj so bile lokalne volitve v Srbiji tako pomembne in kako se zrcalijo v širšem političnem dogajanju. Spoznali bomo tudi sopranistko Marigono Qerkezi, ki s svojo umetnostjo osvaja evropske operne odre, svojo glasbeno pot pa je začela prav v Ljubljani. Oddajo bomo končali s poklonom Matiji Dediću, izjemnemu džezovskemu glasbeniku, ki je zaznamoval hrvaško glasbeno prizorišče in se v 53. letu za vedno poslovil.

Naše poti Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

Več

Ultrazvok Fizioterapevtka in nevrolog: Rehabilitacijo po možganski kapi v Izoli izvajamo v aktivni sobi

Opravljena je bila že prva evalvacija, ki je razkrila dobre rezultate

Novice Radia Slovenija Novice ob 8h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Možgani na dlani Gluhoslepota: So možgani res lahko v temi in tišini?

Teden Helen Keller so na prvi julijski dan v Združenju Gluhoslepih DLAN obeležili s predavanjem nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška o možganih v temi in tišini. Tam je bil tudi mikrofon oddaje Možgani na dlani. Med nevrone in udeležence se bomo pomešali ob 7. uri in 35 minut, z nami pa bo tudi gospa Ana, ki živi z gluhoslepoto. Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Ask the local/Vprašaj domačina: Kakšna vprašanja postavljajo turisti na Bledu?

"Pred skoraj zdaj desetimi leti, ko so se začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju na Bledu pomagati se je rodila zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL, torej vprašaj me, tu sem doma, ko domačini svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo z obiskovalci in turisti." Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj obiskanih točkah okrog Blejskega jezera so v torek, torej prvi dan julija že postavili svoje postojanke, opremljene z promocijskim materialom in predvsem "živo" informacijo . Vabljeni k poslušanju!

Jutranja kronika Vročinskega vala še ni konec; ob izjemni suši pozivi k ureditvi večjih namakalnih sistemov

V večjem delu Evrope še traja vročinski val, ki pa naj bi se po napovedih začel počasi umirjati. Visoke temperature pri nas lahko pričakujemo tudi danes in jutri. Ob tem vse bolj skrbi suša, ki je v večini države huda, ponekod pa izjemna. Že zdaj je znano, da bo škoda zaradi suše v kmetijstvu velika, ob tem pa se krepijo pozivi k ureditvi večjih sistemov namakanja. V oddaji tudi o tem: - Nov evropski podnebni zakon bolj prizanesljiv do članic Unije - Poljska z uvedbo nadzora na mejah z Nemčijo in Litvo vrača žogico Berlinu. - Zaradi hvalevrednega sistema krvodajalstva pri nas zaloge krvi stabilne tudi poleti

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Bližamo se kritičnim ravnem suše v kmetijstvu

V Kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo na posledice suše. Pomanjkanje vode v zgornjem delu tal se stopnjuje od vzhoda proti zahodu države. Če v prihodnjih 10-ih dneh ne bo padavin, bodo razmere postale zelo kritične. Po besedah direktorja zbornice Martina Mavsarja bo suša prizadela vse veje kmetijstva.

Gymnasium Vloga besede v boju za boljši svet

V času, ko se soočamo z velikimi okoljskimi izzivi, je angažiranost mladih na tem področju zelo pomembna. S svojimi besedami, razmisleki in zgodbami lahko opozorijo na sive lise, ki jih odrasli pogosto spregledamo. V tokratni oddaji Gymnasium gostimo mlade avtorice, ki so sodelovale in bile nagrajene na natečaju za najboljši novinarski prispevek Zeleno pero, ki obravnava teme, povezane z okoljevarstvom in naravo. V oddaji so spregovorile o tem, kaj jih žene k pisanju, kako doživljajo okoljsko problematiko in kakšno vlogo ima beseda v boju za boljši svet.

Lahko noč, otroci! Sonce je zbolelo

Ko ozdravi, je spet tu veselje. Pripoveduje: Ivo Ban. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Radijski dnevnik Suša utegne prizadeti večino pridelkov po državi

Vročinski val, ki naj bi v prihodnjih dneh popustil, prinaša tudi uničujočo sušo. Ta utegne prizadeti večino pridelkov po vsej državi, ugotavlja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Pristojni izpostavljajo, da se posledice suše že kažejo povsod, kjer ni namakanja. Ekstremne temperature bodo vplivale tudi na promet - Slovenske železnice bodo upočasnile vožnjo vlakov, zaradi česar so pričakovane zamude na območju celotne države. Agencija za varnost prometa pa svari pred nevihtami in točo. Drugi poudarki oddaje: Prva nasprotovanja občutnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Izrael si, kot pravi, resnično prizadeva za premirje s Hamasom. Kohezijski minister Jevšek nadaljne pogovore s Petrolom pogojuje z odprtjem vseh črpalk.

Aktualna tema Vrtec Murska Sobota in Porabski vrtci: Kulturna izmenjava nas povezuje

V Vrtcu Murska Sobota so zaključili tridnevni vrtčevski tabor za porabske in prekmurske otroke. Med otroke in starše ter njihove nove prijatelje iz Porabja se je pomešala tudi Vida Toš.