Bagrat Arazyan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo.
Umetnika sta prepričana, da ima Pivka z okolico veliko možnosti za razvoj
Bagrat Arazjan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo. Bagrat je v Sloveniji, takoj po osamosvojitvi leta 1991, leto dni že živel in delal v Sloveniji. In takrat so mu Pivka in prijatelji, ki si jih je tam pridobil, močno prirasli k srcu.
Bagrat se je rodil v Armeniji, živel pa v Moskvi. Irina se je rodila v Kazahstanu, vendar so se z družino preselili v Litvo. Pred približno 15 leti se je tudi sama preselila v Moskvo. Če primerjata življenje in ljudi v Sloveniji in državah, v katerih sta živela, pravita, da smo vsi skupaj predvsem ljudje. Bagrat pravi:
“Ko daleč gledaš, vidiš zelo veliko razlik.”
Na Jurščah ju je očaralo tudi to, da se ob večerih vidi zvezde. V mestih to ni mogoče zaradi svetlobnega onesnaževanja. Zakonca govorita veliko tujih jezikov, zato jima tudi slovenščina ni pretrd oreh. Na Jurščah se počutita doma. Če gresta domov v Moskvo, komaj čakata, da se vrneta domov na Juršče. Otroci tu obiskujejo šolo in so se slovenščine naučili takoj. Starejši sin si je našel prijatelje, zdaj pa ima vseeno nekoliko težav, ker je v najbolj občutljivih letih. Irina pravi:
“Hčerka o sebi misli, da je Armenka, starejši sin, da je Rus, najmlajši pa Slovenec.”
Da bi se kar najbolje vživela v okolje, v katero sta se priselila, se želita kar najbolje vključiti v življenje kraja in okolice. Pivka, sta prepričana, ima še ogromno možnosti za razvoj turizma in umetnosti. Poleg že delujoče Hiše kulture bi lahko vzpostavili umetniško središče. V Kulturnem domu na Jurščah pa v sodelovanju z domačim kulturnim društvom marsikaj. Idej je ogromno, vendar se vedno vse začne in konča pri denarju. Z bogatim programom, bienali in festivali bi lahko pritegnili tudi tuje umetnike in tako poskrbeli za dvig ravni kulture, ki je bila med Bagratovim prvim bivanjem v Sloveniji po osamosvojitvi, kot pravi, na precej višji ravni, kot je zdaj. Posledično bi lahko pritegnili tudi turiste in ustvarjali nova delovna mesta za domačine. Tako bi jima pomagala pri boljši prepoznavnosti v svetu.
