Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Reportaža Boštjana Anžina iz Srbije
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pestijo tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih približno 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Zaprtje balkanske begunske poti
T. i. balkanska begunska pot je uradno zaprta od marca 2016. Število beguncev in migrantov v Srbiji sicer ni primerljivo s tistim na vrhuncu krize, a meje na Balkanu niso nepropustne.
Želim v Kanado. Zdaj sem tu v Srbiji, želim si, da bi vlade odpre meje in nam omogočile, da bi šli naprej. Šel sem na Hrvaško, v Slovenijo, na Madžarsko in v Bosno, toda policisti so me vedno ujeli in vrnili. A ko bo vreme primerno, bomo spet poskusili. – Pakistanec v centru za prosilce za azil v Krnjaći v bližini Beograda
Tiste, ki jim uspe nezakonito prečkati eno ali dve meji, vse pogosteje vračajo.
Nezakoniti izgoni
V Bosno večina ljudi pride iz Srbije in nadaljuje pot na Hrvaško. Če jih hrvaška policija ulovi, jih večino nezakonito izžene nazaj v Srbijo. Nastaja začarani krog, v katerega so ujete vse države.
Ne želijo ostati v Srbiji, tu so proti svoji volji. Srbije ne morejo zapustiti zakonito, razen prek dveh prehodov z Madžarsko. Na dan lahko odide le po en človek na vsakem od dveh prehodov, torej dva človeka na dan, samo med delovnim tednom. Če gre za štiričlansko družino, Madžarska v ponedeljek sprejme vse štiri, naslednje tri dni pa ne sprejmejo nikogar več. – Svetlana Palić, Komisariat za begunce in migracije Republike Srbije
Psihofizično stanje beguncev se slabša. Zaradi brezpravja in nemoči v sistemu postajajo obupani.
Po drugi strani se povečuje nevarnost incidentov in težav. Če ne bo sodelovanja z lokalnimi oblastmi in domačini, če jim ne bomo predstavili realnih razmer in jim pomagali po vsem Balkanu, bo izginila humanost, ki je je na Balkanu veliko več kot drugod po Evropi. – Radoš Đurović, vodja Centra za zaščito in pomoč iskalcem azila v Srbiji
Pred temi ljudmi so težki časi za njihove pravice in položaj. Ne moremo pričakovati, da se bodo migracije končale – prihodnost Balkana bo povezana z migracijami. Vprašanje je le, kako bodo oblasti razumele te izzive in se nanje odzivale.
