Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slab teden je zdaj že minil od tega, ko je nekaj kilometrov od mesta Bor izginila še ne dveletna deklica Danka Ilić. Cela država spremlja in upa, da jo bodo našli. Od včeraj je v preiskavo vključena tudi policija na Dunaju. Zakaj? Predsednik Vučić je razkril ime novega mandatarja, torej prihodnjega srbskega premiera. To je Miloš Vućević, predsednik vladajoče Srbske napredne stranke. Kakšni so odzivi? Vroče je tudi v Novem Sadu, kjer je bila od četrtka zaprta Filozofska fakulteta, ki jo je blokirala skupina nezadovoljnih študentov. Zahtevajo odpoved za enega od profesorjev, no fakulteta bo danes spet odprta, vsaj začasno. Kakšno je ozadje?
Zakaj se je zapletlo pri praznovanju božiča v Črni gori, zakaj je vroče v Republiki Srbski, kaj se dogaja s protesti in protestniki v Beogradu?
Močno zaostreni odnosi med Beogradom in Prištino zaradi nasilja v Banjski na severu Kosova, kjer so bili septembra ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci, ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Srbija pričakuje vzpostavitev Zveze občin s srbsko večino s širokimi pooblastili in avtonomijo, Kosovo ne želi nove Republike srbske in pričakuje srbsko priznanje. Mednarodna skupnost pa pritiska na obe strani za normalizacijo odnosov.
Pretekli teden je srbski predsednik Vučić razpisal predčasne parlamentarne volitve, v 65 mestih, tudi v Beogradu, bodo potekale tudi lokalne volitve. Ključni bodo seveda tudi mediji, za srbske volivce je še vedno najpomembnejša televizija. In tam močno prevladuje Aleksandar Vučić, ki je imel minuli teden pet dolgih intervjujev na petih različnih televizijah. Ob tem je spet pojasnjeval, kdo je njegov oče.
V Srbiji je začetek letošnjega šolskega leta nekoliko drugačen. Zelo živ je spomin na strelski pohod 3. maja v beograjski osnovni šoli, dan pozneje še v Mladenovcu in Smederevu. Še vedno potekajo protesti proti nasilju ki jih je sprožilo streljanje, v soboto je bil 18. po vrsti. Oblast se zdi, zahtev za zdaj noče slišati. Potekajo še drugi protesti potekajo, v Beogradu so se namreč odločili, da bodo vsi učenci učbenike dobili zastonj, zdaj seveda protestirajo drugod po državi, kjer jih morajo kupiti. Tudi prek vpisov v šole pa lahko vidimo eno največjih težav zahodnega Balkana, množično izseljevanje. A ko stopi na igrišče največja srbska športna ikona tega časa Novak Đoković, je pozabljena marsikatera težava srbskega vsakdanjika.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Družbena angažiranost, upor proti nepravičnosti, antifašizem, solidarnost in izražanje kritike s pesmijo, s svojo skupnostjo.
Včeraj so črnogorci izbirali predsednika in zdaj vemo, da jih čaka drugi krog, aktualnega predsednika Mila Đukanovića pa težka naloga, če se želi obdržati na oblasti. Velika pričakovanja so bila pred sobotnim srečanjem srbskega predsednika Vučića in kosovskega Kurtija, predstavniki Unije po 12 urah pogajanj niso skrivali razočaranja nad izplenom.
Srbija in Kosovo sta v Bruslju, kjer so po ruskem napadu na Ukrajino odločeni pogasiti žarišča pred svojim pragom, privolila v tako imenovani evropski predlog normalizacije odnosov. Srečanje, ki so ga nekateri napovedovali kot zgodovinski korak, se je končalo brez podpisa, kot običajno s pohvalami na račun konstruktivnosti, a s sporočilom, da so potrebni nadaljnji pogovori. V Srbiji nasprotniki sporazuma predsednika obtožujejo izdaje, saj da bo de facto priznal Kosovo. Tam se vrstijo kritike na račun premierja, ki da bo očitno privolil v zanje sporno Zvezo srbskih občin. Krize, konflikti, predsodki in življenje drug mimo drugega zaznamujejo ritem, ki ga narekujeta Beograd in Priština. Albanci in Srbi na Kosovu si težko predstavljajo skupno življenje, a številni pravijo, da tudi razmere danes niso pravo življenje, zato priložnosti pogosto iščejo na Zahodu.
Srbski predsednik Aleksander Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta na ponedeljkovih pogajanjih v Bruslju podprla francosko-nemški predlog o normalizaciji odnosov, nista pa ga tudi podpisala. Po oceni visokih diplomatskih predstavnikov Evropske unije je bilo to vendarle doslej najpomembnejše srečanje med obema voditeljema. Dogovor je podprlo tudi vseh 27 članic Unije. V njem trenutno najbolj v oči bije tisto, kar v njem manjka, namreč načrt njegove uveljavitve. Prav tako se interpretacija njegovih členov pri obeh vpletenih straneh nekoliko razlikuje.
Danes mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova, ki ga Srbija, pa tudi Rusija, Kitajska in 5 članic Evropske unije ni priznalo. V Prištini so neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavemu konfliktu v letih 1998 in 1999; tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. V Prištini, kjer danes poteka vrsta prireditev, se je tudi o prihodnosti Kosova in odnosih s Srbijo s kosovskim premierom Albinom Kurtijem pogovarjal naš dopisnik Boštjan Anžin.
Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot?
Na najbolj priljubljenih beograjskih tržnicah se zdaj dobi »tista prava roba« za vlaganje in najboljši doma pripravljen ajvar. Pred dnevi so srbsko premierko Ano Brnaić vprašali, kako dolgo bi preživela z minimalno plačo, 40 000 srbskih dinarjev, je priznala, da le nekaj dni. Srbija je pred novim problemom, da od 1. decembra ne bo mogla več uvažati ruske nafte. In za to krivijo Hrvaško. V Republiki srbski so še drugič potekali protesti več tisoč ljudi, ki so prepričani, da je Milorad Dodik v tekmi za predsednik Republike srbske zmagal z volilno prevaro in da je zmago ukradel opozicijski kandidatki Jeleni Trivić. Za konec pa še eno svarilo vsem, ki v teh dneh tako pridno nabirajo gobe. Srbijo je v zadnji dneh pretresla črna gobarska statistika- osem zastrupljenih, ena smrtna žrtev- zaradi gob, ki so jih kupili na tržnici.
Na 65. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu z geslom Mi – junaki svojega dela je zmagal performans Solo v režiji in izvedbi Nine Rajić Kranjac, Nataše Keser, Benjamina Krnetića in Marka Mandića. V Beogradu so podelili dve veliki nagradi, drugo je prejela belgijska plesna predstava Vsak poskus se bo končal z upognjenimi telesi in polomljenimi kostmi s koreografijo Jana Martensa. Slovenski pa je bil tudi zadnji del festivala, saj si je občinstvo lahko ogledalo premiero avtorskega projekta Krize režiserja Žige Divjaka. Predstava je bila težko pričakovana. Srbski mediji so jo opisovali kot nenavadno, avantgardno, eksperiment, v katerem je osnovna materija surovi kapitalizem, četudi vsebinsko prevladuje ekološka ozaveščenost. Bitef/Jelena Janković
V Beogradu se je začel gledališki festival Bitef. Med devetimi predstavami v tekmovalnem programu sta tudi dve slovenski predstavi, obe koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Pod predstavo Solo, ki je bila premierno uprizorjena lani, se režijsko podpisuje Nina Rajić Kranjac, druga predstava Krize režiserja Žige Divjaka pa bo na Bitefu doživela premiero. O zastopanosti slovenskih umetnikov in drugih poudarkih letošnje izdaje Bitefa pa več Boštjan Anžin. FOTO: detajl fotografije Žige Divjaka iz predstave Krize
Premiera dokumentarnega filma, Mirana Zupaniča, režiserja, ki se ga spomnimo kot avtorja dokumentarca Otroci s Petrička in ki je režiral tudi film z naslovom Oči Bosne, na Sarajevskem filmskem festivalu je prah dvigovala že pred sobotno projekcijo, glede na videno, pa ga bo dvigovala še dolgo. Film Safari Sarajevo je namreč dokumentarna zgodba o ljudeh, ki so plačali, da bi lahko bili iz varnega mesta udeleženi pri pobijanju civilistov v obleganem Sarajevu.
Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.