Razkošje v glavi Albin Pibernik: spomini na igmanski marš

Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.

Sobotno branje Klaus Mann: Mefisto

Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti

Radio GA - GA Prihodnost na avtomatu, Golob v blatu, NLB na magistratu

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Matejo Železnikar

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.

Labirinti sveta Komu zvoni?

Osnutek strateške agende za novo Evropsko komisijo, ki je pred dnevi prišel v javnost, zbuja veliko zaskrbljenost pri vseh, ki jim je mar za našo prihodnost. Medtem ko je eden izmed ciljev sedanje agende vzpostavitev podnebno nevtralne, pravične in socialne Evrope, kar je bila podlaga tudi za zeleni dogovor, podnebje v osnutku nove agende sploh ni omenjeno med cilji Evrope. Ta naj bi zdaj postala močna, konkurenčna in s pomočjo povečanih izdatkov za obrambo varna globalna sila. Medtem pa je podnebna kriza tukaj in zdaj.

Aktualna tema Nova železniška povezava med Opčinami pri Trstu in Reko

Med Opčinami pri Trstu in Reko je na voljo nova čezmejna železniška povezava. Proga je plod sodelovanja železnic in partnerjev evropskega projekta treh držav: Slovenije, Italije in Hrvaške, ki spodbuja uporabo javnega prevoza in trajnostne rešitve, zlasti na podeželskih in čezmejnih območjih. Vmesne postaje na slovenski strani so v Sežani, Divači, Pivki in Ilirski Bistrici, na hrvaški pa Šapjane in Matulji. Na prvo vožnjo po novi železniški povezavi se je z vlakom podala tudi Tjaša Lotrič.

KiKs Obiskali smo “Institut Jožefa Štefana in Institut za slovenski jezik Fran Ramovš”

V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opozarja, da rodilniška oblika nadomešča zvezo se imenuje po. Gimnazija Rudolfa Maistra torej ni gimnazija, ki bi jo imel ali vodil Rudolf Maister, temveč se le imenuje po njem.

Lokalni junak Jošt Derlink

V Ljubljani v Savskem naselju že od leta 2015 deluje knjižnica reči, prva tovrstna izposojevalnica predmetov pri nas. Nastala je po vzoru podobnih projektov v tujini in deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Spodbuja h krožni uporabi in izmenjavi in tako med drugim prispeva tudi k manjši potrošnji in varovanju okolja. Jošt Derlink se je knjižnici reči pridružil leto po njenem nastanku, najprej kot nadomestni knjižničar, nato kot stalni ter kot vodja knjižnice, sprva kot projekta v okviru nevladne organizacije Prostorož, zadnja štiri leta pa kot predsednik samostojnega društva Knjižnica reči. Danes razmišlja tudi o tem, kako pospešiti odprtje podobnih knjižnic drugod po Sloveniji, v Ljubljani pa že uvaja tudi izmenjevalnico in tudi popravljalnico reči.

Radiosfera Jure Lesar in Krila ptice - Lep dan

Predlogi so bili: Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan Lara Baruca – Nabiram zvezde Freekind – Good news Zmagovalna skladba je Lep dan - Jure Lesar in Krila ptice

Svetovalni servis Vrtna mlaka

Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko pomagamo, da bo živahnejši in da bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Brez skrbi, v vrtni mlaki ne bo komarjev, saj imajo v takem okolju veliko naravnih sovražnikov. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo ter prezračujejo in zakaj v mlako ne naseljujemo rib? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.

Jutranja vremenska fronta Kakšne ekstreme je prinesel muhasti april

Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.

Petek brez pravila Na pot z mestnim redarjem

Delovni dan mestnih redarjev se začne z jutranjim sestankom, ko vodja razdeli delovne naloge in zadolžitve tekočega dne oziroma določi prioritetne naloge za posamezne patrulje. S sogovornikom vodjo izmene na ljubljanskem Mestnem redarstvu Rokom Koširjem smo se med vožnjo po ljubljanskih ulicah osredotočili na mirujoči promet. Na prvi avtomobil, ki je bil parkiran na pločniku, nismo dolgo čakali.

Lokalni čas Žirovske Cvetke praznujejo!

V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.

Radiosfera V UKC Ljubljana razvili radioaktivno zdravilo, ki uniči celice raka prostate

Na sledi za novico, da so v naši največji bolnišnici uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje, smo se srečali z dr. Katjo Zaletel. Zdravnica, ki vodi Kliniko za nuklearno medicino, je povedala, da razvoj radioaktivnega zdravila še zdaleč ni enostaven. Kolegi specialisti radiofarmacije so ga namreč razvijali v popolnoma aseptičem okolju; za zaščito pred sevanjem pa je bil prostor obdan s tonami svinca. Njihov trud se je izplačal: iz UKC Ljubljana so namreč na začetku aprila (4. 4. 2024) sporočili, da sta novo radioaktivno zdravilo prejela dva bolnika z metastatskim rakom prostate. Več v Radiosferi, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Svetovalni servis Aktualne potovalne informacije in priporočila

Gost četrtkovega Svetovalnega servisa je bil Viktor Mlakar, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Prihajajo počitniški meseci, ki običajno prinesejo tudi povečano popotniško aktivnost. Še pred potovanjem pa je priporočljivo poskrbeti za ustrezno birokracijo in pripravo. Kaj za nas v primeru težav v tujini lahko naredi diplomatsko-konzularno predstavništvo in kakšna so trenutna aktualna varnostna priporočila?

Možgani na dlani Prof. Eling de Bruin: "Možgani niso statični"

Prof. Dr. Eling de Bruin ima za sabo zanimivo raziskovalno pot. Najprej se je izšolal za fizioterapevta in se nato, ko je že opravljal to delo, odločil, da ga lokomotorni sistem tako zanima, da si želi nadaljnjega študija na tem področju. Pot ga je zato vodila do raziskovanja človeškega gibanja in Švice, kjer je na tem področju razvil akademsko kariero, deluje namreč na sloviti univerzi ETH v Zürichu in na Institutu Karolinska na Švedskem. Raziskovalno se zlasti ukvarja s preprečevanjem padcev pri starejših, telesni strukturi in razvoju telesnih senzorjev. Pripravlja: Mojca Delač.

Svetovalni servis Demenca - izziv za vse generacije

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Več

Radijski dnevnik Ob dnevu upora proti okupatorju so se na Nanosu spomnili tudi bitke, ki velja za začetek partizanskega odpora na zahodni meji

Eno od številnih prireditev ob današnjem dnevu upora proti okupatorju so tradicionalno pripravili na Nanosu. Ob tem so se spomnili 82-te obletnice tamkajšnje bitke. Ker so bili slovenski partizani na Primorskem takrat italijanski državljani, bi jim morala naša zahodna soseda po prepričanju predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja priznati status prvih protifašistov v Italiji. Drugi poudarki oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Ameriški policisti na bostonski univerzi prijeli več kot sto propalestinskih protestnikov - Odprtje razstave o Juliusu Kugyju in projekcija filma o tem očetu alpinizma v Julijcih

Dogodki in odmevi Ob prazniku pozivi k vsakodnevnemu zavzemanju za demokracijo, človekove pravice in strpnost

Ob prazniku - dnevu upora proti okupatorju - se vrstijo pozivi k vsakodnevnemu zavzemanju za demokracijo, človekove pravice in strpnost. Tudi danes se namreč soočamo s spodkopavanjem vrednot in izzivi uporništva so še kako pristoni. Druge teme: - Gospodarske koristi širitve Unije za posamezne članice zelo različne. Največje zmagovalke širitve ustanovne članice. - Zelenski po novem ruskem napadu vnovič pozval k dobavi sistemov protizračne obrambe. - V Novo Štifto pri Sodražici po blagoslov več kot 2 tisoč motoristov.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Praznujemo dan upora proti okupatorju, na sinočnji državni proslavi v Črnomlju tudi pozivi k odpravi razdora v družbi

V Črnomlju so sinoči pripravili državno proslavo ob današnjem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Prizorišče ni bilo izbrano naključno, saj je pred osmimi desetletji v Črnomlju potekal prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je vse do konca druge svetovne vojne predstavljal zakonodajni in izvršilni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da s praznikom zaznamujemo eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zdravje: Dela na glavni stavbi UKC Ljubljana le delno ustavljena - Washington napovedal 6 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč Ukrajini - Kamniške odbojkarice ubranile naslov državnih prvakinj

Zrcalo dneva Država za stavbo na Litijski odštela 1,7 več kot je bila ocenjena

Stavba na Litijski cesti, ki jo je prejšnja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan kupila za potrebe sodišč, je bila ob nakupu, decembra lani, vredna 6 milijonov evrov. Država je zanjo plačala 1,7 milijona več. Kaj se bo po novi cenitvi zgodilo s stavbo in ali bo država zahtevala vračilo dela kupnine naj bi izvedeli v ponedeljek.

Radijski dnevnik Judoistka Andreja Leški s tretjim mestom do druge kolajne za Slovenijo na evropskem prvenstvu v Zagrebu.

Judoistka Andreja Leški je na evropskem prvenstvu v Zagrebu osvojila bronasto kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. Branilka naslova je gladko odpravila prve tekmice, v polfinalu pa se je zalomilo. Kljub temu je Leški zadovoljna. Ostali poudarki oddaje: - Objavljena cenitev: Pravosodno ministrstvo za stavbo na Litijski plačalo 1,7 milijona preveč - Prenova ljubljanskega UKC-ja bo daljša in kot kaže tudi dražja - Združeni narodi: v Gazi na kvadratni meter približno 300 kilogramov ruševin

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik z Matejo Železnikar

Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.

Dogodki in odmevi Volilna komisija se že pripravlja na izvedbo referendumov skupaj z evropskimi volitvami.

Potem ko je državni zbor včeraj odločil, da bodo trije posvetovalni referendumi potekali skupaj z evropskimi voltivami 9-ega junija, volilna komisija že pripravlja vse potrebno za njihovo izvedbo. Nekateri evropski poslanci ne odobravajo skupne izvedbe volitev in referendumov, opozicijski SDS in NSi sta zaradi tega napovedali ustavno presojo. Ostali poudarki oddaje: - Inšpektorat za delo o navedbah glede slabih odnosov: prijav o mobingu ni bilo, delo je stabilno. Minister Luka Mesec inšpektoratu izrazil zaupanje. - Predlogu za višje trošarine za tobačne izdelke se v državnem zboru obeta podpora. - Ameriška vojska ob obali Gaze gradi pomol za dostavo humanitarne pomoči. - Vipavska dolina pripravljena na eno največjih tekaških prireditev pri nas, Ultra trail. Kraljevska disciplina kar 165 kilometrov.

Aktualna tema Nova železniška povezava med Opčinami pri Trstu in Reko

Med Opčinami pri Trstu in Reko je na voljo nova čezmejna železniška povezava. Proga je plod sodelovanja železnic in partnerjev evropskega projekta treh držav: Slovenije, Italije in Hrvaške, ki spodbuja uporabo javnega prevoza in trajnostne rešitve, zlasti na podeželskih in čezmejnih območjih. Vmesne postaje na slovenski strani so v Sežani, Divači, Pivki in Ilirski Bistrici, na hrvaški pa Šapjane in Matulji. Na prvo vožnjo po novi železniški povezavi se je z vlakom podala tudi Tjaša Lotrič.

Po Sloveniji Uporabnki VDC v Lenartu so se razveselili novih prostorov

Drugi poudarki oddaje: - Kako čim več zaposlenih spodbuditi k trajnostnim oblikam prihoda na delo? Odgovor ponuja primer dobre prakse v poslovni coni Trata Škofja Loka - Brezplačen parkirni abonma v Ankaranu privilegij prebivalcev občine, pa še to ne vseh - Partizansko bolnico Franja bodo obnovili na izvorni lokaciji - V Celju je v novi podobi zasijala Pelikanova hiša

Danes do 13:00 Državna volilna komisija pripravlja akte za izvedbo posvetovalnih referendumov.

Državni zbor je sinoči odločil, da se bomo 9. junija ob evropskih volitvah opredeljevali tudi na treh posvetovalnih referendumih: o preferenčnem glasu, rabi konoplje in o evtanaziji. Državna volilna komisija bo danes določila rokovnik za volilna opravila, saj je državni zbor določil, da je dan, ko začnejo ta opravila teči, 6. maj. V času, ki bi bil sicer namenjen samo kampanji za evropske volitve, bodo tako potekale še tri referendumske kampanje. V oddaji tudi: - Ameriške univerze preplavili propalestinski protestniki. - Kitajska in Združene države bi morale skleniti zavezništvo, pravi kitajski predsednik Ši. - Za vlaganje v smučišče Kanin naj bi se zanimalo srbsko podjetje.

Več

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Prvič Razmerje

Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!

Več

Pesem v žepu Alja Petric: Pejsaži Prekmurja

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer - Ansambel Roka Žlindre repriza

31. marca leta 2016 smo v tretjem živem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov v studiu 13 gostili Ansambel Roka Žlindre. Kako je vse skupaj zvenelo pa izveste, če se nam pridružite tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo 82. rojstni dan praznuje Barbra Streisand

82. rojstni dan praznuje ameriška pevka in igralka Barbra Streisand. Rodila se je v New Yorku in po očetovi prezgodnji smrti odraščala z mamo v precejšnji revščini. Prepevanje in igralstvo sta ji že zgodaj ponudili možnost pobega in pri 16 letih se je Barbra odselila od doma in se preživljala s prepevanjem. Ko je bila stara 20 let, je nastopila v gledališki predstavi, ta pa ji je prinesla prvo nominacijo za nagrado gremijev in medijsko prepoznavnost. Kmalu je podpisala tudi pogodbo z glasbeno založbo Columbia in v svoji dolgi karieri posnela več kot 50 albumov, prodala pa jih je v nakladi več kot 150 milijonov; to jo uvršča med najbolje prodajane pevke. Poleg prepevanja je zaigrala v 19 filmih, ki so bili skoraj vsi izredno uspešni, od teh je tri tudi režirala. V svoji zbirki nagrad ima dva oskarja, 10 gremijev, tudi za življenjsko delo, in posebnega gremija za legende, 5 nagrad emmy, 9 zlatih globusov, odlikovana pa je tudi s predsedniško medaljo za svobodo. Pred kratkim je izdala knjigo svojih spominov, ki jih je menda pisala kar 40 let. In imela je kaj napisati. V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekaj njenih uspešnic.

41 stopinj vročine Jupiter

Poslušamo skladbe: Dukha Waltz (Jure Pukl/Tadej Tomšič) – solisti Jure Pukl, Blaž Jurjevčič in David Jarh, A Handfoul of Soul (Duško Gojkovič/Jimmy Wood) – poje Mario Biondi, Jupiter (Silvije Glojnarić) – solista Ratko Divjak in Petar Ugrin, ter Grooving Hard (Don Menza) – solista Don Menza in Primož Grašič.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Žetinski godci

Ustavili smo se na kmetiji Pr' Andrejon v Gorenji Žetini in zaznali vonj, ki je pred stoletjem sem privabljal učenega literata iz mesta, iz Ljubljane - Ivana Tavčarja. Tu se še zmeraj radi ustavljajo številni popotniki, pohodniki in drugi radovedneži. Tavčar je Gorenjo Žetino v povesti Cvetje v Jeseni imenoval Jelovo Brdo. O življenju na vasi, ki so jo nekoč postavili bajtarji, pa o večpomenski vlogi tamkajšnjih predpustnih kolednikov, o strasti Žetinskih godcev z Gorenje Žetine in o novodobnih igrcih Poljanske doline bosta tekli beseda in viža v tej oddaji Slovenska zemlja.

Etnofonija Cserepes Remix: Veliki slalom

Cserepes Remix: Veliki slalom. Vsaka od objavljenih skladb je samostojen glasbeni spust, glasbeni slalom, niz pazljivo prepletenih terenskih posnetkov, ki jih je Cserepes postavil v svobodno razvejano etnofuzijsko digitalno okolje.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/18/cserepes-remix-veliki-slalom/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole z obrazložitvijo, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil očaran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se konec osemdesetih ni vsaj delno ustalil v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte skupin Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees ter Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod svojo lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman (iz skupine The Walkabouts) ter predvsem John Keane (znan kot producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, ter Indigo Girls …). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oziroma kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klobuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Igra in poje vam Terry Lee Hale. Koncert je bil v studiu 14 Radia Slovenija.

Pesem v žepu Etno Histeria World Orchestra 2023

Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Predstavitev nove zgoščenke Mitja Kvinteta

Po petnajstih letih se je Mitja Mastnak, kitarist in vodja kvinteta Mitja, odločil, da je spet čas, da skupaj z zasedbo posname nove skladbe. Na zgoščenki jih je šestnajst, od teh ena avtorska, preostale pa predelave njemu sicer zelo ljubih avtorjev in ansamblov. Katerih, pa izveste, če se nam pridružite v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Več

Lahko noč, otroci! Jakob in češnja

Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Urška Košir. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Hudo! Literarni klub OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana

V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.

Huda muska Neža Drobnič Bogataj in zasedba Belin

Pred dobrim tednom dni je izšel prvenec zasedbe Belin z naslovom Ciganka. Gre za zasedbo pod vodstvom vokalistke Neže Drobnič Bogataj. Na plošči najdemo priredbe ruskih romskih skladb, ki jih Neža ni samo prevedla ampak jim dodala svojo osebno noto.

Kulturomat Aprilski knjigomat

V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.

Hudo športni Tadej Grega Potočnik trenira aikido

Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.

Radijski ringaraja V prvomajske počitnice s tretješolci iz Šentjerneja

Prvomajske počitnice so zadnje v letošnjem šolskem letu in so za vse dobrodošel oddih. Šolarji jih preživljate na različne načine, za tretješolce iz Osnovne šole Šentjernej je to tudi čas za druženje s prijatelji, obiske sorodnikov in kakšen izlet. Aleksandra, Timijan, Oskar, Tjaž, Blaž, Lana in Brina pa se odlično znajdejo tudi v muhastem aprilu.

Lahko noč, otroci! Čudežni cvet

Mladenič vzgoji cvet sredi kamenja … Pripoveduje: Marjana Klanšek. Vietnamska pravljica. Prevedel: Ivan Minatti. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

Lahko noč, otroci! Kako je Cedric postal vitez

Pogumen kot je, se Cedric uri za viteza … Pripoveduje: Alja Tkačev. Napisala: Elizabeth Harrison. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Slaba volja

Jazbec priredi zabavo za vse živali, ki so slabe volje … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisal: Udo Weigelt. Prevedla: Jana Osojnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Več

Sami naši Zavod Krog o projektu Živeti z demenco, nov projekt skupine Svemirko in pesnik Stefan Simić

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.

Naše poti Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.

Sotočja Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.

Slovencem po svetu Pravnica Ana Srovin Coralli iz Švice uživa tudi v peki sladic

Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Naše poti V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej

Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.

Sotočja V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.

Slovencem po svetu Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Sami naši Kafana kot kulturna dediščina, antologija punk glasbe in svetovno znana kitaristka kosovskih korenin

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj o glasbi pogovarjamo z mednarodno priznano nemško glasbenico kosovskega rodu Ibadet Ramadani ter z Vinkom Barićem, umetnikom iz Splita, ki je v Ljubljani predstavil svojo antologijo punka. Na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu pa po obsežnih raziskavah pričakujejo, da se praksa kafanske označi za del nesnovne kulturne dediščine Srbije. O tem govori Sanja Iguman Glušac.

Naše poti Kongres Romov leta 1971 v Londonu je bil velika budnica svetu

Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš posnela v Barceloni. Ob svetovnem dnevu Romov pa se je v Sloveniji zvrstilo lepo število prireditev. Tokrat prinašamo utrinke z osrednje prireditve v Murski Soboti in prireditve v Mariboru.

Sotočja Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?

Več

Lahko noč, otroci! Jakob in češnja

Le varna tla vodijo v višave češnjeve krošnje. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Urška Košir. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Radijski dnevnik Ob dnevu upora proti okupatorju so se na Nanosu spomnili tudi bitke, ki velja za začetek partizanskega odpora na zahodni meji

Eno od številnih prireditev ob današnjem dnevu upora proti okupatorju so tradicionalno pripravili na Nanosu. Ob tem so se spomnili 82-te obletnice tamkajšnje bitke. Ker so bili slovenski partizani na Primorskem takrat italijanski državljani, bi jim morala naša zahodna soseda po prepričanju predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja priznati status prvih protifašistov v Italiji. Drugi poudarki oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Ameriški policisti na bostonski univerzi prijeli več kot sto propalestinskih protestnikov - Odprtje razstave o Juliusu Kugyju in projekcija filma o tem očetu alpinizma v Julijcih

Razkošje v glavi Albin Pibernik: spomini na igmanski marš

Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.

Dogodki in odmevi Ob prazniku pozivi k vsakodnevnemu zavzemanju za demokracijo, človekove pravice in strpnost

Ob prazniku - dnevu upora proti okupatorju - se vrstijo pozivi k vsakodnevnemu zavzemanju za demokracijo, človekove pravice in strpnost. Tudi danes se namreč soočamo s spodkopavanjem vrednot in izzivi uporništva so še kako pristoni. Druge teme: - Gospodarske koristi širitve Unije za posamezne članice zelo različne. Največje zmagovalke širitve ustanovne članice. - Zelenski po novem ruskem napadu vnovič pozval k dobavi sistemov protizračne obrambe. - V Novo Štifto pri Sodražici po blagoslov več kot 2 tisoč motoristov.

Sobotno branje Klaus Mann: Mefisto

Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo! Literarni klub OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana

V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.

Huda muska Neža Drobnič Bogataj in zasedba Belin

Pred dobrim tednom dni je izšel prvenec zasedbe Belin z naslovom Ciganka. Gre za zasedbo pod vodstvom vokalistke Neže Drobnič Bogataj. Na plošči najdemo priredbe ruskih romskih skladb, ki jih Neža ni samo prevedla ampak jim dodala svojo osebno noto.

Kulturomat Aprilski knjigomat

V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.

Hudo športni Tadej Grega Potočnik trenira aikido

Ali vesta, kakšna borilna veščina je aikido? Za lažjo predstavo: mogoče ste jo že videli v kakšnem japonskem filmu, v katerem nastopajo samiraji ... Upam, da nam poznavalci ne bodo zamerili te asociacije, več o samem športu pa izvemo od našega sogovornika v rubriki Hudo športni. To je Tadej Grega Potočnik, sicer učenec OŠ Matije Čopa Kranj.

Radijski ringaraja V prvomajske počitnice s tretješolci iz Šentjerneja

Prvomajske počitnice so zadnje v letošnjem šolskem letu in so za vse dobrodošel oddih. Šolarji jih preživljate na različne načine, za tretješolce iz Osnovne šole Šentjernej je to tudi čas za druženje s prijatelji, obiske sorodnikov in kakšen izlet. Aleksandra, Timijan, Oskar, Tjaž, Blaž, Lana in Brina pa se odlično znajdejo tudi v muhastem aprilu.