{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=329&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=329&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=25","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=329&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"139931","attributes":{"wp-id":355880,"date":"2020-05-08T00:35:57+02:00","modified":"2020-05-22T14:31:57+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191","post-type":"post","title":"“Prijaznost je organizator socialnega življenja in je ne moremo zares potvarjati”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/","content":"

Če boste prijaznost vtipkali v Slovar slovenskega knjižnega jezika boste najprej zraven prebrali, da je to lastnost prijaznega človeka. Ampak, kot pojasnjuje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan, je prijaznost več kot le osebnostna značilnost človeka.

Prijaznost je bazično nevrofiziološko stanje, ki skozi izraz na našem telesu,drži, mimiki, pogledu sporoča socialne ključe.

Teden ozaveščanja o duševnem zdravju je za rdečo nit letos vzel prijaznost in tudi mi jo bomo vpletli v jutranje minute z nevroznanost. S prijaznimi pozdravi!

","excerpt":"S psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan o prijaznosti in možganih ","featured-media-id":30083,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174694500","abovetitle":"","subtitle":"S psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan o prijaznosti in možganih ","category-text":"False","permalink":"2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/","show-start":"2020-05-21T07:35:00+02:00","show-end":"2020-05-21T08:00:00+02:00","audio-length":"716","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/MoganinadlaninevronpredmikrofonMMC.PR1.20200521.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694500","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prijaznost je bazično nevrofiziološko stanje, ki skozi izraz na našem telesu,drži, mimiki, pogledu sporoča socialne ključe.

"},{"kind":"html","content":"

Teden ozaveščanja o duševnem zdravju je za rdečo nit letos vzel prijaznost in tudi mi jo bomo vpletli v jutranje minute z nevroznanost. S prijaznimi pozdravi!

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30083"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30083"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139527","attributes":{"wp-id":354916,"date":"2020-05-01T00:35:55+02:00","modified":"2020-05-14T08:03:06+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-190","post-type":"post","title":"Zakaj nekoga pogrešamo?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-190/","content":"

Pogrešanje je v zgodovini napisalo že mnogo žalostnih pesmi in zgodb o hrepenenju in obupu, pa tudi pričakovanju in sanjarjenju.

Naši možgani so narejeni za to, da se povezujemo z drugimi.
\n
Evolucija pa je morala poskrbeti tudi za to, da mi zdržimo, ko koga, ki ga imamo radi in smo nanj navezali, ni.

Marsikdo med nami je v teh tednih izkusil kako je, ko ob nas ni ljudi, ki jih imamo najrajši. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko nekoga pogrešamo? Na potep v svet nevronov smo tokrat povabili izr. prof. dr. Majo Rus Makovec:

To, da smo odrasli ljudje kdaj sami, da po nekom hrepenimo in si želimo z njim biti je emocija, ki pokaže, da smo čustveno in socialno odzivni. Če tega hrepenenja in bolečine, ko ne morem biti z nekom, ki ga imamo radi, ki me pomirja, uravnava, če tega ne morem zdržat ali počakat je nekaj narobe z menoj, sem duševno manj stabilen ali pa če sem preveč dober v tem, da nikogar ne potrebujem, imam morda nekaj potez avtizma ali pa elemente shizoidnosti, da so nam ljudje manj potrebni.

Sogovornica razloži tudi, kako je s tem pri otrocih in najstnikih, kako lahko našim možganom pomagamo, da jim je lažje in kako so se s pogrešanjem srečevali v časih, ko ni bilo različnih digitalnih povezav.

Mislim, da je hrepeneti po nekom kaže našo človečnost, naš potencial in vendarle se pričakuje, da smo to sposobni tudi zdržati.

","excerpt":"O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo prof. dr. Majo Rus Makovec ","featured-media-id":29947,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174692869","abovetitle":"","subtitle":"O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo prof. dr. Majo Rus Makovec ","category-text":"False","permalink":"2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-190/","show-start":"2020-05-14T07:35:00+02:00","show-end":"2020-05-14T08:00:00+02:00","audio-length":"680","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/ZakajnekogapogreamoMMC.PR1.20200514.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692869","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Pogrešanje je v zgodovini napisalo že mnogo žalostnih pesmi in zgodb o hrepenenju in obupu, pa tudi pričakovanju in sanjarjenju.

"},{"kind":"html","content":"

Naši možgani so narejeni za to, da se povezujemo z drugimi.
\n
Evolucija pa je morala poskrbeti tudi za to, da mi zdržimo, ko koga, ki ga imamo radi in smo nanj navezali, ni.

"},{"kind":"html","content":"

To, da smo odrasli ljudje kdaj sami, da po nekom hrepenimo in si želimo z njim biti je emocija, ki pokaže, da smo čustveno in socialno odzivni. Če tega hrepenenja in bolečine, ko ne morem biti z nekom, ki ga imamo radi, ki me pomirja, uravnava, če tega ne morem zdržat ali počakat je nekaj narobe z menoj, sem duševno manj stabilen ali pa če sem preveč dober v tem, da nikogar ne potrebujem, imam morda nekaj potez avtizma ali pa elemente shizoidnosti, da so nam ljudje manj potrebni.

"},{"kind":"html","content":"

Mislim, da je hrepeneti po nekom kaže našo človečnost, naš potencial in vendarle se pričakuje, da smo to sposobni tudi zdržati.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29947"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29947"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139128","attributes":{"wp-id":353945,"date":"2020-04-24T00:34:58+02:00","modified":"2020-05-07T08:42:09+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-189","post-type":"post","title":"Maske in zaznavanje obrazov","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-189/","content":"

Zaznavanje obrazov je za človeka izjemno pomembno, tudi evolucijsko, zato tej sposobnosti možgani namenjajo dobršen del svojih zmogljivosti in omrežij, pripoveduje dr. Eilidh Noyes, kognitivna nevroznanstvenica, ki se ukvarja z raziskovanjem zaznavanja in prepoznavanja obrazov. Identifikacija obrazov in emocij je izjemno pomembna, kaj pa se zgodi, ko obraz zakriva maska? Kako to vpliva na prepoznavanje znanih in kako neznanih obrazov? Kaj to pomeni za forenziko in kaj za naše odnose? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni epizodi jutranjega potovanja med naše nevrone.

V našem laboratoriju še nismo naredili raziskav z maskami, smo pa raziskovali druge preobleke, ki lahko vplivajo a prepoznavanje obrazov. Na tem področju obstaja že kar nekaj literature. Kar moramo pri tem narediti je, da ločimo dve področji prepoznavanja obrazov, in sicer prepoznavanje znanih obrazov – družine, prijateljev, slavnih oseb- in prepoznavanje neznanih obrazov. Če dodamo v zgodbo še maske, se zgodi naslednje. Pri znanih obrazih naši možganih shranijo vse mogoče različice obrazov, z različnimi izrazi, različno osvetljene in tako naprej. Vse te informacije so torej shranjene. Ko pa govorimo o neznanih obrazih je seveda shranjenih informacij, s katerimi lahko primerjamo, veliko manj. Če vzamemo kot primer kontrolo potnih listov, imamo tam le dva obraza -osebe pred nami in sliko na dokumentu. Pri zakritih znanih obrazih nam pri identifikaciji pomagajo številni podatki, ki jih imamo shranjene. Če prepoznavamo obraze družinskih članov in prijateljev, nam navadno to gre brez težav tudi, če nosijo maske. Več izzivov pa imamo z neznanimi obrazi, kjer bi potrebovali informacije o nosu, ustih in tako naprej. To ima lahko pomemben vpliv na področje zaznavanja obrazov in varnosti.

Kaj pa torej tisti ljudje, ki so izjemno dobri pri tem pomnjenju obrazov? Nekatere raziskave kažejo, da naj bi bilo superprepoznavalcev v družbi kakšen odstotek do dva. V nekaterih primerih naj bi bili celo boljši od računalniške tehnologije. A tu je še veliko odprtih vprašanj. Tudi pri obrazih, ki so zakriti.

To je zelo zanimivo vprašanje! Superprepoznavalci obrazov so področje, ki me raziskovalno zelo zanima. Nekaj dognanj iz raziskav kaže na to, da naj bi se pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov opirali na podatke, ki jih dobijo iz drugih delov obraza kot ostali ljudje. Ali maske vplivajo na to, trenutno še ne vemo. Nas pa to vsekakor zanima.

Pri tem med možganskimi omrežji posebno vlogo igra predel, ki se mu reče – fuziformni girus. Ampak ni edini, pri prepoznavanju obrazov poteka cel orkester možganskega dogajanja.

Obrazi so evolucijsko za nas zelo pomembni. Ko pogledamo obraz, določimo, kdo ta oseba je. Je nekdo, ki ga poznamo, ali nekdo, ki ga ne. Je to nekdo, ki nam bo pomagal ali nekdo, ki nas ogroža. Z obrazov lahko razberemo emocije. Veliko je torej razlogov, zakaj možgani namenjajo tako velik del svojih zmogljivosti prav prepoznavanju obrazov in razbiranju emocij na njih. Če oboje povežemo z maskami – tudi tu je seveda poleg prepoznavanja obraza pomembno prepoznavanje čustev. Pri tem uporabljamo različne značilnosti obraza. Nasmeh recimo navadno odslikava dobro voljo in vemo, če spet pogledamo evolucijsko, da nam ta oseba ne bo stregla po življenju. Moramo pa se zavedati, da kljub temu, da maska zakriva del obraza, še vedno dobivamo veliko informacij. Eno so oči, drugo je glas, tretje telesna drža. Možgani so zelo dobri v tem, da izkoristijo katerekoli podatke, ki so jim na razpolago. Ko ne moremo videti nosa ali ust bomo uporabili druge informacije, ki nam lahko pomagajo pri identifikaciji in prepoznavanju tega, kako se nekdo počuti.

","excerpt":"Kako nošenje obraznih mask vpliva na človekovo sposobnost prepoznavanja znanih in neznanih obrazov ","featured-media-id":29869,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174691157","abovetitle":"","subtitle":"Kako nošenje obraznih mask vpliva na človekovo sposobnost prepoznavanja znanih in neznanih obrazov ","category-text":"False","permalink":"2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-189/","show-start":"2020-05-07T07:35:00+02:00","show-end":"2020-05-07T08:00:00+02:00","audio-length":"647","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/07/MoganimaskeinzaznavanjeobrazovMMC.PR1.20200507.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691157","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V našem laboratoriju še nismo naredili raziskav z maskami, smo pa raziskovali druge preobleke, ki lahko vplivajo a prepoznavanje obrazov. Na tem področju obstaja že kar nekaj literature. Kar moramo pri tem narediti je, da ločimo dve področji prepoznavanja obrazov, in sicer prepoznavanje znanih obrazov – družine, prijateljev, slavnih oseb- in prepoznavanje neznanih obrazov. Če dodamo v zgodbo še maske, se zgodi naslednje. Pri znanih obrazih naši možganih shranijo vse mogoče različice obrazov, z različnimi izrazi, različno osvetljene in tako naprej. Vse te informacije so torej shranjene. Ko pa govorimo o neznanih obrazih je seveda shranjenih informacij, s katerimi lahko primerjamo, veliko manj. Če vzamemo kot primer kontrolo potnih listov, imamo tam le dva obraza -osebe pred nami in sliko na dokumentu. Pri zakritih znanih obrazih nam pri identifikaciji pomagajo številni podatki, ki jih imamo shranjene. Če prepoznavamo obraze družinskih članov in prijateljev, nam navadno to gre brez težav tudi, če nosijo maske. Več izzivov pa imamo z neznanimi obrazi, kjer bi potrebovali informacije o nosu, ustih in tako naprej. To ima lahko pomemben vpliv na področje zaznavanja obrazov in varnosti.

"},{"kind":"html","content":"

To je zelo zanimivo vprašanje! Superprepoznavalci obrazov so področje, ki me raziskovalno zelo zanima. Nekaj dognanj iz raziskav kaže na to, da naj bi se pri zaznavanju in prepoznavanju obrazov opirali na podatke, ki jih dobijo iz drugih delov obraza kot ostali ljudje. Ali maske vplivajo na to, trenutno še ne vemo. Nas pa to vsekakor zanima.

"},{"kind":"html","content":"

Pri tem med možganskimi omrežji posebno vlogo igra predel, ki se mu reče – fuziformni girus. Ampak ni edini, pri prepoznavanju obrazov poteka cel orkester možganskega dogajanja.

"},{"kind":"html","content":"

Obrazi so evolucijsko za nas zelo pomembni. Ko pogledamo obraz, določimo, kdo ta oseba je. Je nekdo, ki ga poznamo, ali nekdo, ki ga ne. Je to nekdo, ki nam bo pomagal ali nekdo, ki nas ogroža. Z obrazov lahko razberemo emocije. Veliko je torej razlogov, zakaj možgani namenjajo tako velik del svojih zmogljivosti prav prepoznavanju obrazov in razbiranju emocij na njih. Če oboje povežemo z maskami – tudi tu je seveda poleg prepoznavanja obraza pomembno prepoznavanje čustev. Pri tem uporabljamo različne značilnosti obraza. Nasmeh recimo navadno odslikava dobro voljo in vemo, če spet pogledamo evolucijsko, da nam ta oseba ne bo stregla po življenju. Moramo pa se zavedati, da kljub temu, da maska zakriva del obraza, še vedno dobivamo veliko informacij. Eno so oči, drugo je glas, tretje telesna drža. Možgani so zelo dobri v tem, da izkoristijo katerekoli podatke, ki so jim na razpolago. Ko ne moremo videti nosa ali ust bomo uporabili druge informacije, ki nam lahko pomagajo pri identifikaciji in prepoznavanju tega, kako se nekdo počuti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29869"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29869"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138717","attributes":{"wp-id":352816,"date":"2020-04-17T00:35:41+02:00","modified":"2020-04-30T09:52:41+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-188","post-type":"post","title":"Možgani so pravi časovni stroj","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-188/","content":"

Pa je že konec aprila! Kako hitro ali počasi vam tečejo te dnevi in tedni? Morda pa kar oboje? Hitro mineva, hkrati se pa vreče? O zaznavanju časa se bomo pogovarjali v tokratni epizodi Možgani na dlani. Katera omrežja so pri tem najbolj aktivna? Kaj je največji izziv za preučevanje? Kaj je odvisno od posameznika in katere značilnosti so skupne vsem? Zakaj je dojemanje časa v izolaciji navadno drugačno? Z nami bo francoska nevroznanstvenica prof. dr. Virginie van Wassenhove.

Najprej bi rada poudarila, da se večkrat motimo, ko razmišljamo o zaznavanju časa kot enem pojmu saj obstaja mnogo različnih zaznav tistega, kar bi lahko poimenovali čas. Če pomislimo na primer n prostor. Le redko rečemo, da gre za zaznavanje prostora. Govorimo o prostornini, oddaljenosti, značilnostih prostora. S časom je enako. Ko me kdo vpraša o zaznavanju časa, ne vem, kaj bi odgovorila, saj zame to lahko pomeni trajanje dogodkov, simultanost, kronologijo časa, zgodovino, pa recimo ritem, če govorimo o zaznavanju glasbe, zraven sodi tudi človeška sposobnost, da razmišljamo vnaprej, kaj bomo počeli jutri ali prihodnje leto. Vse to je zame primer tega, kaj zaznavanje časa pomeni za ljudi, pri tem pa smo si posamezniki zelo različni.

Zakaj se nam zdi, da čas v izolaciji po eni strani teče hitro, po drugi se pa tako vleče?

Kratek odgovor na to bi bil, da je nekaj, čemur pravimo perspektiva časa, to je dojemanje časa v tem trenutku, in retrospektiva- to je spominjanje tega, kar se je zgodilo v preteklosti. Retrospekcija seveda pomeni kognitivno višje, zahtevnejše procese, saj si moramo predstavljati nek časovni razpon in določiti, kje smo zdaj in kaj se je zgodilo prej. Da bi to lahko pojasnili na trenutnih razmerah, potrebujemo študije, zato lahko le špekuliram. Morda pride do tega, da izgubimo pomembne časovne točke, časovne mejnike v našem življenju. Te so lahko družbeno vzpostavljeni, kot recimo to, da delamo od ponedeljka do petka, za vikend smo pa prosti. Te cikli so v času izolacije porušeni. Preteklost postane torej ta sam, celoten trenutek, ki mu rečemo doba izolacije, niti ga ne štejemo več po tednih. Kolektivni spomin postane torej to – čas, ki smo bili vsi izolirani.

","excerpt":"Kako poteka zaznavanje časa in kako naj vplivajo tedni samoizolacije? ","featured-media-id":29781,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174689623","abovetitle":"","subtitle":"Kako poteka zaznavanje časa in kako naj vplivajo tedni samoizolacije? ","category-text":"False","permalink":"2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-188/","show-start":"2020-04-30T07:35:00+02:00","show-end":"2020-04-30T08:00:00+02:00","audio-length":"744","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/30/NaimoganisopraviasovnistrojMMC.PR1.20200430.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689623","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Najprej bi rada poudarila, da se večkrat motimo, ko razmišljamo o zaznavanju časa kot enem pojmu saj obstaja mnogo različnih zaznav tistega, kar bi lahko poimenovali čas. Če pomislimo na primer n prostor. Le redko rečemo, da gre za zaznavanje prostora. Govorimo o prostornini, oddaljenosti, značilnostih prostora. S časom je enako. Ko me kdo vpraša o zaznavanju časa, ne vem, kaj bi odgovorila, saj zame to lahko pomeni trajanje dogodkov, simultanost, kronologijo časa, zgodovino, pa recimo ritem, če govorimo o zaznavanju glasbe, zraven sodi tudi človeška sposobnost, da razmišljamo vnaprej, kaj bomo počeli jutri ali prihodnje leto. Vse to je zame primer tega, kaj zaznavanje časa pomeni za ljudi, pri tem pa smo si posamezniki zelo različni.

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj se nam zdi, da čas v izolaciji po eni strani teče hitro, po drugi se pa tako vleče?

"},{"kind":"html","content":"

Kratek odgovor na to bi bil, da je nekaj, čemur pravimo perspektiva časa, to je dojemanje časa v tem trenutku, in retrospektiva- to je spominjanje tega, kar se je zgodilo v preteklosti. Retrospekcija seveda pomeni kognitivno višje, zahtevnejše procese, saj si moramo predstavljati nek časovni razpon in določiti, kje smo zdaj in kaj se je zgodilo prej. Da bi to lahko pojasnili na trenutnih razmerah, potrebujemo študije, zato lahko le špekuliram. Morda pride do tega, da izgubimo pomembne časovne točke, časovne mejnike v našem življenju. Te so lahko družbeno vzpostavljeni, kot recimo to, da delamo od ponedeljka do petka, za vikend smo pa prosti. Te cikli so v času izolacije porušeni. Preteklost postane torej ta sam, celoten trenutek, ki mu rečemo doba izolacije, niti ga ne štejemo več po tednih. Kolektivni spomin postane torej to – čas, ki smo bili vsi izolirani.

V teh tednih lahko med novinarskimi konferencami opazujemo tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik, ki si seveda zasluži globok poklon. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano.

Za simultano tolmačenje, pa naj si bo med dvema znakovnima jezikoma ali govorjenima jezikoma ali znakovnim in govorjenim jezikom, je potreben visok nivo znanja. Tudi tolmači znakovnih jezikov, kot pri govorjenih, navadno delajo tako, da je eden od jezikov njihov materni. Poleg tega pa morajo imeti še celo vrsto kognitivnih veščin, ki jim omogočajo, da kompleksne informacije procesirajo hitro, jih zadržijo v spominu, medtem ko sprejemajo nove, pa že prevedejo prve. Gre za zelo zapletene kognitivne naloge, za katere je potreben odličen delovni spomin, pa tudi tako imenovana sposobnost izvršilne funkcije. Gre za to, da na neki način »utišamo« tisto, česar ne rabimo, poudarimo željeno, se odločimo, kaj so prioritete. In vse to v realnem času.

Pripoveduje prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se bomo pogovarjali tudi z Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik:

Najhujše, kar se tolmaču lahko zgodi, je to, da ustavi roke. Zaradi tega, ker se v kopici sporočil izgubi, nima več rdeče niti, ali pa nastopi zagata, iz katere se ne zna izmotati.

Seveda tu ogromno štejejo izkušnje. Pa, če rečemo, da ima nekdo “uho za tuje jezike”, velja tudi, da ima nekdo “roke za kretanje?”

To je zelo zanimivo vprašanje! Nekaj dela je bilo na tem področju že narejeno, in sicer, ko je treba oceniti nadarjenost pri posameznikih, ki želijo postati tolmači znakovnega jezika. Tu delujejo povsem enaki testi kot pri tolmačih govorjenega jezika. Gre torej za enak set veščin. Če imaš »uho za jezike« pa imaš v primeru znakovnih jezikov »oko za to«.

","excerpt":"O pestrem dogajanju v možganih (simultanih) tolmačev v znakovni jezik","featured-media-id":29682,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174688060","abovetitle":"","subtitle":"O pestrem dogajanju v možganih (simultanih) tolmačev v znakovni jezik","category-text":"False","permalink":"2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-187/","show-start":"2020-04-23T07:35:00+02:00","show-end":"2020-04-23T08:00:00+02:00","audio-length":"739","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/23/MoganinadlaniMMC.PR1.20200423.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688060","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Za simultano tolmačenje, pa naj si bo med dvema znakovnima jezikoma ali govorjenima jezikoma ali znakovnim in govorjenim jezikom, je potreben visok nivo znanja. Tudi tolmači znakovnih jezikov, kot pri govorjenih, navadno delajo tako, da je eden od jezikov njihov materni. Poleg tega pa morajo imeti še celo vrsto kognitivnih veščin, ki jim omogočajo, da kompleksne informacije procesirajo hitro, jih zadržijo v spominu, medtem ko sprejemajo nove, pa že prevedejo prve. Gre za zelo zapletene kognitivne naloge, za katere je potreben odličen delovni spomin, pa tudi tako imenovana sposobnost izvršilne funkcije. Gre za to, da na neki način »utišamo« tisto, česar ne rabimo, poudarimo željeno, se odločimo, kaj so prioritete. In vse to v realnem času.

"},{"kind":"html","content":"

Najhujše, kar se tolmaču lahko zgodi, je to, da ustavi roke. Zaradi tega, ker se v kopici sporočil izgubi, nima več rdeče niti, ali pa nastopi zagata, iz katere se ne zna izmotati.

"},{"kind":"html","content":"

Seveda tu ogromno štejejo izkušnje. Pa, če rečemo, da ima nekdo “uho za tuje jezike”, velja tudi, da ima nekdo “roke za kretanje?”

"},{"kind":"html","content":"

To je zelo zanimivo vprašanje! Nekaj dela je bilo na tem področju že narejeno, in sicer, ko je treba oceniti nadarjenost pri posameznikih, ki želijo postati tolmači znakovnega jezika. Tu delujejo povsem enaki testi kot pri tolmačih govorjenega jezika. Gre torej za enak set veščin. Če imaš »uho za jezike« pa imaš v primeru znakovnih jezikov »oko za to«.

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to smo raziskovali ob pomoči doc. dr. Maje Smrdu, specialistke klinične psihologije in psihologa, prof. dr. Valentina Bucika.

Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”. Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.

Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:

V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.

Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:

Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.

Osama naj ne bo kazen ali usoda. Vzamemo jo lahko kot priložnost, da določene stvari postavimo na novo, še pripoveduje prof. Bucik. Marsikomu zdaj, v času samoizolacije, celo zmanjkuje časa za vse, kar bi radi postorili.

Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.

Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.

","excerpt":"Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela ","featured-media-id":29583,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174686387","abovetitle":"","subtitle":"Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela ","category-text":"False","permalink":"2020/04/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-186/","show-start":"2020-04-16T07:35:00+02:00","show-end":"2020-04-16T08:00:00+02:00","audio-length":"723","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/16/MoganikijimjedolgasMMC.PR1.20200416.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686387","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”. Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.

"},{"kind":"html","content":"

Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:

"},{"kind":"html","content":"

V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.

"},{"kind":"html","content":"

Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:

"},{"kind":"html","content":"

Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.

"},{"kind":"html","content":"

Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.

"},{"kind":"html","content":"

Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.

"},{"kind":"html","content":"

V obdobju, ko veliko govorimo o higieni rok in kašlja, se bomo v jutranjih minutah, v katerih potujemo med naše nevrone, posvetili higieni spanja. Ta ima v tem času številne izzive. Od porušenega cirkadianega ritma do nespečnosti, ki je, kot pravi somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prerasla že v pravo vzporedno epidemijo, s katero se ukvarjajo po vsej Evropi. Spanje je izjemno pomembno tudi za delovanje našega imunskega sistema. V preteklosti so naredili že kar nekaj raziskav, ki so pokazale, kako z dobrim spanjem zmanjšamo možnost za okužbe z respiratornimi boleznimi. Tudi o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.

","excerpt":"Higiena spanja je v tem času še posebno pomembna","featured-media-id":29445,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174684679","abovetitle":"","subtitle":"Higiena spanja je v tem času še posebno pomembna","category-text":"False","permalink":"2020/03/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-185/","show-start":"2020-04-09T07:35:00+02:00","show-end":"2020-04-09T08:00:00+02:00","audio-length":"579","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/09/MoganispanjepandemijainimunskisistemMMC.PR1.20200409.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684679","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Smo v obdobju, ki našim možganom nudi cel kup izzivov. Kot je v pretekli epizodi povedal nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nam takšna izolacija lahko omogoči veliko večjo introspekcijo, pogled vase, da odkrijemo nekaj, čemur znanost pravi »socialni možgani«. Prav o teh socialnih možganih, o tem, kakšen vpogled vanje nudijo aktualne razmere, kako je s socialno distanco in kako se lahko tudi na distanci zbližamo, kaj ima z vsem tem tako imenovani »sebični gen« in kaj empatija, pa v četrtek ob 7.35 z asistentko sociokulturne psihologije z univerze Neuchatel v Švici – Hano Hawlina. Se slišimo na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.

","excerpt":"Od sebičnega gena do empatije z asistentko sociokulturne psihologije Hano Hawlina","featured-media-id":29343,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174682970","abovetitle":"","subtitle":"Od sebičnega gena do empatije z asistentko sociokulturne psihologije Hano Hawlina","category-text":"False","permalink":"2020/03/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-184/","show-start":"2020-04-02T07:35:00+02:00","show-end":"2020-04-02T08:00:00+02:00","audio-length":"866","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/02/PrilonostiinizzivizasocialnemoganevobdobjuepidemijeMMC.PR1.20200402.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682970","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Morda smo še pred kratkim mislili, da imata objem in dotik le emocionalno vrednost, danes pa vemo, da je tudi ustroj našega živčevja in kože tak, da nam gradi nek poseben občutek in odnos do sočloveka in družbe na zelo temeljni, fiziološki način, pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek:

Pred kratkim je bilo odkrito posebno živčevje. Živci, ki so posvečeni ravno temu toplemu, udobnemu občutju, ko se nas nekdo dotakne. Najbolje je, če se dotaknemo naše kože z določeno hitrostjo, to je približno 3-4 cm/s. Ugodje ob takemu dotiku kaže že otrok v prvih urah in dnevih svojega življenja, to je torej nekaj, kar nam je vgrajenega kot »hardware« v naše možgane.

Prav tako je nekaj posebnega tudi objem, pripoveduje prof. Pirtošek.

Tovrstni dotik in objem nam v telesu in možganih zbudita cel niz fizioloških aktivnosti, ki jih danes zelo dobro razumemo. Zbudijo se te posebni nevroni oz. živci, ki prek kože potujejo v hrbtenjačo, od tam pa do našega limbičnega sistema, ki je odgovoren za čustva in insulo, ki je odgovorna za občutek notranjega jaza. Vzpostavijo se pogoji, da se počutimo dobro in varno in da ubežimo stresu.

","excerpt":"Pogovor z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, o dotikih, objemih in aktualnih razmerah ","featured-media-id":29233,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174681387","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, o dotikih, objemih in aktualnih razmerah ","category-text":"False","permalink":"2020/03/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-183/","show-start":"2020-03-26T07:35:00+01:00","show-end":"2020-03-26T08:00:00+01:00","audio-length":"787","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/26/VsekarsenasdotakneMMC.PR1.20200326.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681387","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pred kratkim je bilo odkrito posebno živčevje. Živci, ki so posvečeni ravno temu toplemu, udobnemu občutju, ko se nas nekdo dotakne. Najbolje je, če se dotaknemo naše kože z določeno hitrostjo, to je približno 3-4 cm/s. Ugodje ob takemu dotiku kaže že otrok v prvih urah in dnevih svojega življenja, to je torej nekaj, kar nam je vgrajenega kot »hardware« v naše možgane.

"},{"kind":"html","content":"

Prav tako je nekaj posebnega tudi objem, pripoveduje prof. Pirtošek.

"},{"kind":"html","content":"

Tovrstni dotik in objem nam v telesu in možganih zbudita cel niz fizioloških aktivnosti, ki jih danes zelo dobro razumemo. Zbudijo se te posebni nevroni oz. živci, ki prek kože potujejo v hrbtenjačo, od tam pa do našega limbičnega sistema, ki je odgovoren za čustva in insulo, ki je odgovorna za občutek notranjega jaza. Vzpostavijo se pogoji, da se počutimo dobro in varno in da ubežimo stresu.

V tednu, ki že tradicionalno v številnih državah sveta poudarja pomen možganov in znanja o njih, se znova posvečamo odnosom. Čeprav je dogajanje Tedna možganov prestavljeno zaradi aktualnih razmer, je to odličen čas, da razmislimo o sebi in drugih in tudi o tem, kako tesno in z roko v roki gresta skrb za zdravo telo in skrb za zdrave možgane.

Kot je povedala prof. dr. Maja Bresjanac, predsednica Sinapse, zdravnica in znanstvenica, vodja Laboratorija za plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo:

“Razmere zahtevajo, da uporabimo svoje možgane, da se zavedamo lastne odgovornosti za svoje zdravje, zdravje družbe in zdravje planeta.”

To so, pravi, stvari, o katerih je ob petem dnevu možganov, ki je potekal na tretjo sredo v marcu, še posebej razmišljala.

“Epidemija od vseh nas, ki nismo bolni, zahteva, da namesto brezskrbnega zadovoljevanja lastnih potreb ta hip postavimo v ospredje skrb za soljudi.”

Dva kompleksna sistema, naš imunski sistem in naši možgani, sta prepletena:

“Imunski sistem in naše živčevje sta zelo povezana in soodvisna sistema, ki vse življenje od spočetja vplivata drug na drugega.”

Zato skrb za zdrave možgane pomeni tudi skrb za zdrav imunski sistem in nasprotno.

","excerpt":"O dnevu možganov, njihovi povezanosti z imunskim sistemom in našem odnosu do njih","featured-media-id":29159,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174679821","abovetitle":"","subtitle":"O dnevu možganov, njihovi povezanosti z imunskim sistemom in našem odnosu do njih","category-text":"False","permalink":"2020/03/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-182/","show-start":"2020-03-19T07:35:00+01:00","show-end":"2020-03-19T08:00:00+01:00","audio-length":"619","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/19/MoganinadlaninevronpredmikrofonMMC.PR1.20200319.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679821","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kot je povedala prof. dr. Maja Bresjanac, predsednica Sinapse, zdravnica in znanstvenica, vodja Laboratorija za plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo:

"},{"kind":"html","content":"

“Razmere zahtevajo, da uporabimo svoje možgane, da se zavedamo lastne odgovornosti za svoje zdravje, zdravje družbe in zdravje planeta.”

"},{"kind":"html","content":"

To so, pravi, stvari, o katerih je ob petem dnevu možganov, ki je potekal na tretjo sredo v marcu, še posebej razmišljala.

"},{"kind":"html","content":"

“Epidemija od vseh nas, ki nismo bolni, zahteva, da namesto brezskrbnega zadovoljevanja lastnih potreb ta hip postavimo v ospredje skrb za soljudi.”

"},{"kind":"html","content":"

Dva kompleksna sistema, naš imunski sistem in naši možgani, sta prepletena:

"},{"kind":"html","content":"

“Imunski sistem in naše živčevje sta zelo povezana in soodvisna sistema, ki vse življenje od spočetja vplivata drug na drugega.”

"},{"kind":"html","content":"

Zato skrb za zdrave možgane pomeni tudi skrb za zdrav imunski sistem in nasprotno.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29159"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29159"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"464","attributes":{"slug":"mojca-delacrtvslo-si","name":"Mojca Delač","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Mojca Delač je po diplomi iz mednarodnih odnosov, v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij socialne psihologije. Radijsko delo jo spremlja že od osnovnošolskih klopi, ko je prve ure v etru nabirala na domačem lokalnem radiu. Del ekipe Prvega programa je postala kot absolventka, ko se je pridružila ekipi oddaje Slovencem po svetu. Tu je »doma« še danes, s tem da rada skoči tudi drugam, recimo v jutranji ali dnevni program. Zanima jo nič manj kot cel svet- najbolj pa tisti, ki se zriše z zgodbami ljudi in tisti, ki odpira poti po svetu nevroznanosti. Leta 2014 je prejela priznanje RTV za izjemne oz. nadpovprečne delovne dosežke, med drugim za izvedbo projekta »Svet je naš!« ob 85- letnici Radia Slovenija in za poljudnoznanstveni kviz Dobro vprašanje!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"29159","attributes":{"wp-id":348124,"title":"Možgani2","caption":"","media-source":"geralt","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/brain-biology-abstract-cerebrum-951874/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/mozgani2-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/mozgani2-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/mozgani2-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/mozgani2.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29233","attributes":{"wp-id":349168,"title":"Zvezdan Pirtošek","caption":"","media-source":"Prvi ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zvezdan-pirtosek-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zvezdan-pirtosek-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zvezdan-pirtosek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zvezdan-pirtosek.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29343","attributes":{"wp-id":350350,"title":"toilet-4974461_1920","caption":"","media-source":"lyperzyt","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/toilet-paper-loo-toilet-paper-4974461/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/toilet-4974461_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/toilet-4974461_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/toilet-4974461_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/toilet-4974461_1920-1200x779.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29445","attributes":{"wp-id":351407,"title":"bed-linen-1149842_1920","caption":"","media-source":"Free photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bed-linen-awake-crumpled-sheets-1149842/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/bed-linen-1149842_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/bed-linen-1149842_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/bed-linen-1149842_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/bed-linen-1149842_1920-1200x744.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29583","attributes":{"wp-id":352611,"title":"bored-16811_1920","caption":"","media-source":"PublicDomainPictures","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bored-female-girl-people-school-16811/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bored-16811_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bored-16811_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bored-16811_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/bored-16811_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29682","attributes":{"wp-id":353699,"title":"Capture3","caption":"","media-source":"Clker-Free-Vector-Images","media-source-url":"https://pixabay.com/vectors/sign-language-american-language-40466/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/capture3-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/capture3-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/capture3-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/capture3-1200x724.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29781","attributes":{"wp-id":354686,"title":"time-3222267_1920","caption":"","media-source":"geralt","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/time-time-management-stopwatch-3222267/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/time-3222267_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/time-3222267_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/time-3222267_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/time-3222267_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29869","attributes":{"wp-id":355628,"title":"respiratory-mask-5001897_1920","caption":"","media-source":"webentwicklerin","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/respiratory-mask-covid-mask-face-5001897/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/respiratory-mask-5001897_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/respiratory-mask-5001897_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/respiratory-mask-5001897_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/respiratory-mask-5001897_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29947","attributes":{"wp-id":356518,"title":"window-view-1081788_1920","caption":"","media-source":"Free Photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/window-view-sitting-indoors-girl-1081788/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/window-view-1081788_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/window-view-1081788_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/window-view-1081788_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/window-view-1081788_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30083","attributes":{"wp-id":357952,"title":"adventure-1807524_1920","caption":"","media-source":"sasint","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/adventure-height-climbing-mountain-1807524/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/adventure-1807524_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/adventure-1807524_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/adventure-1807524_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/adventure-1807524_1920-1200x736.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":25,"count":247}}}