{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=329&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=329&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=27","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=329&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"147680","attributes":{"wp-id":385704,"date":"2020-09-11T00:30:59+02:00","modified":"2020-09-24T11:30:16+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-106","post-type":"post","title":"\"Epilepsija je velika učiteljica o delovanju možganov\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-106/","content":"

V tokratni epizodi smo spoznali Idrijčanko Dašo in Ptujčana Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo.

Na začetku nisem vedela, da so to - kratke odsotnosti- napadi. Vsi doma smo mislili, da je to zaradi stresa, pa šola, pa ples. Ker sem plesalka, smo imele državno tekmovanju in na odru, sem doživela napad, to mojo \"odsotnost\", ki je bila tudi moj najdaljši napad. Vedela sem, da je nekaj narobe z mano. Odločila sem se, da grem k osebni zdravnici, kjer sem že takoj dobila diagnozo, da je to - epilepsija.

Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih.

Moja zgodba se je začela pri osmih letih in trajala deset let. Epilepsijo sem preživljal v najstniškem obdobju. To bolezen ne jemljem kot neko tragedijo, ampak je bila to zame negativna in hkrati pozitivna izkušnja, ki me je opredelila v človeka, kakršen sem sedaj. najtežji preizkus za mladostnika je bilo prav to najstniško obdobje, saj sem si želel biti kot vsi ostali, a v tistem času zaradi bolezni nisem mogel biti.

Z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na voljo že kar nekaj metod zdravljenja.

O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokratni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, ki prav letos obeležuje 30-letnico delovanja, ter Daša Kovačič in Tadej Votolen.

","excerpt":"O tem, kako se epilepsija poigra z našimi nevroni, in o dveh izkušnjah s to pogosto nevrološko motnjo","featured-media-id":32903,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174720159","abovetitle":"","subtitle":"O tem, kako se epilepsija poigra z našimi nevroni, in o dveh izkušnjah s to pogosto nevrološko motnjo","category-text":"False","permalink":"2020/09/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-106/","show-start":"2020-09-24T07:35:00+02:00","show-end":"2020-09-24T08:00:00+02:00","audio-length":"647","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/24/KdorseukvarjazepileptologijosevesasuiMMC.PR1.20200924.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720159","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V tokratni epizodi smo spoznali Idrijčanko Dašo in Ptujčana Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo.

"},{"kind":"html","content":"

Na začetku nisem vedela, da so to - kratke odsotnosti- napadi. Vsi doma smo mislili, da je to zaradi stresa, pa šola, pa ples. Ker sem plesalka, smo imele državno tekmovanju in na odru, sem doživela napad, to mojo \"odsotnost\", ki je bila tudi moj najdaljši napad. Vedela sem, da je nekaj narobe z mano. Odločila sem se, da grem k osebni zdravnici, kjer sem že takoj dobila diagnozo, da je to - epilepsija.

"},{"kind":"html","content":"

Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih.

"},{"kind":"html","content":"

Moja zgodba se je začela pri osmih letih in trajala deset let. Epilepsijo sem preživljal v najstniškem obdobju. To bolezen ne jemljem kot neko tragedijo, ampak je bila to zame negativna in hkrati pozitivna izkušnja, ki me je opredelila v človeka, kakršen sem sedaj. najtežji preizkus za mladostnika je bilo prav to najstniško obdobje, saj sem si želel biti kot vsi ostali, a v tistem času zaradi bolezni nisem mogel biti.

"},{"kind":"html","content":"

Z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na voljo že kar nekaj metod zdravljenja.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32903"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32903"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147314","attributes":{"wp-id":384166,"date":"2020-09-04T00:31:04+02:00","modified":"2020-09-17T08:12:06+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-105","post-type":"post","title":"Alzheimerjeva bolezen - ko je prekinjena \"komunikacija\" med in v živčnih celicah","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-105/","content":"

O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.

","excerpt":"Ob mesecu osveščanja o najpogostejši obliki demence, se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem ","featured-media-id":32731,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174718565","abovetitle":"","subtitle":"Ob mesecu osveščanja o najpogostejši obliki demence, se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem ","category-text":"False","permalink":"2020/09/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-105/","show-start":"2020-09-17T07:35:00+02:00","show-end":"2020-09-17T08:00:00+02:00","audio-length":"700","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/17/Alzheimerjevabolezen-kojeprekinjenakomunikacijamedinvivnihcelicahMMC.PR1.20200917.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718565","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32731"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32731"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"146924","attributes":{"wp-id":382581,"date":"2020-08-28T00:31:00+02:00","modified":"2020-09-10T08:03:05+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-96","post-type":"post","title":"\"Možgani so fleksibilni. Tudi, če se znajdejo v stiski, znajo poiskati pot iz nje\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-96/","content":"

Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, prof. dr. Vito Poštuvan, in prof. dr. Aljo Videtič Paska, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.

ČE ČUTITE STISKO ALI IMATE SAMOMORILNE MISLI se obrnite na svojega osebnega zdravnika, objavljamo pa še nekaj kontaktov, ki v takih primerih pridejo prav:

Vir: zivziv.si/sos

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.

Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:

031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro)
031 778 772, svetovalnica@nijz.si – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)

","excerpt":"Tokratna epizoda je posvečena svetovnemu dnevu preprečevanja samomora ","featured-media-id":32562,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174717005","abovetitle":"","subtitle":"Tokratna epizoda je posvečena svetovnemu dnevu preprečevanja samomora ","category-text":"False","permalink":"2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-96/","show-start":"2020-09-10T07:35:00+02:00","show-end":"2020-09-10T08:00:00+02:00","audio-length":"924","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/10/Moganisofleksibilni.TudieseznajdejovstiskiznajopoiskatipotiznjeMMC.PR1.20200910.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717005","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

ČE ČUTITE STISKO ALI IMATE SAMOMORILNE MISLI se obrnite na svojega osebnega zdravnika, objavljamo pa še nekaj kontaktov, ki v takih primerih pridejo prav:

"},{"kind":"html","content":"

Vir: zivziv.si/sos

"},{"kind":"html","content":"

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

"},{"kind":"html","content":"

Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.

"},{"kind":"html","content":"

Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:

"},{"kind":"html","content":"

031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro)
031 778 772, svetovalnica@nijz.si – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32562"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32562"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"146533","attributes":{"wp-id":381044,"date":"2020-08-21T00:30:58+02:00","modified":"2020-09-04T14:36:34+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-78","post-type":"post","title":"Zakaj se sami ne moremo požgečkati?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-78/","content":"

Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje s nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Konstantino Kilteni, ki ima na Inštitutu Karolinska na Švedskem svoj laboratorij, v katerem preučujejo žgečkanje.

Ena od težav, ki jo imamo pri preučevanju je to, da mora imeti med skeniranjem preučevanec glavo pri miru, sicer se slike popačijo. Seveda pa je zelo težko ostati pri miru, če te nekdo žgečka. Obstajajo določene moderne tehnike, ki nam bodo v prihodnje lahko v pomoč.

Obstajajo anekdotična opazovanja, ki govorijo o tem, da so otroci bolj žgečkljivi kot odrasli.

Ne vemo, ali je to zaradi razvoja nevronskega sistema ali zaradi tega, ker so otroci navadno bolj ekspresivni, bolj izrazni kot smo odrasli. Vemo, da so žgečkljivi tudi nekateri primati, kot so šimpanzi in orangutani, kar nam da slutiti, da ima žgečkanje lahko vlogo socialnega povezovanja med starši in mladiči. Obstaja pa tudi nekaj dokazov, da so žgečkljive tudi podgane.
\n

","excerpt":"Žgečkanje bi lahko za naše možgane pomenilo preklapljanje med ugodjem in bolečino, pravi prof. dr. Konstantina Kilteni","featured-media-id":32427,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174715522","abovetitle":"","subtitle":"Žgečkanje bi lahko za naše možgane pomenilo preklapljanje med ugodjem in bolečino, pravi prof. dr. Konstantina Kilteni","category-text":"False","permalink":"2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-78/","show-start":"2020-09-03T07:35:00+02:00","show-end":"2020-09-03T08:00:00+02:00","audio-length":"651","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/03/ZakajsesaminemoremopogekatiMMC.PR1.20200903.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715522","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ena od težav, ki jo imamo pri preučevanju je to, da mora imeti med skeniranjem preučevanec glavo pri miru, sicer se slike popačijo. Seveda pa je zelo težko ostati pri miru, če te nekdo žgečka. Obstajajo določene moderne tehnike, ki nam bodo v prihodnje lahko v pomoč.

"},{"kind":"html","content":"

Obstajajo anekdotična opazovanja, ki govorijo o tem, da so otroci bolj žgečkljivi kot odrasli.

"},{"kind":"html","content":"

Ne vemo, ali je to zaradi razvoja nevronskega sistema ali zaradi tega, ker so otroci navadno bolj ekspresivni, bolj izrazni kot smo odrasli. Vemo, da so žgečkljivi tudi nekateri primati, kot so šimpanzi in orangutani, kar nam da slutiti, da ima žgečkanje lahko vlogo socialnega povezovanja med starši in mladiči. Obstaja pa tudi nekaj dokazov, da so žgečkljive tudi podgane.
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32427"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32427"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"146142","attributes":{"wp-id":379488,"date":"2020-08-14T00:30:55+02:00","modified":"2020-08-27T08:00:06+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-51","post-type":"post","title":"Možgani in sestop","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-51/","content":"

V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj ima s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Tanja Kajtna, športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.

","excerpt":"Zakaj se toliko nesreč dogaja med vračanjem v dolino? ","featured-media-id":32248,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174714082","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj se toliko nesreč dogaja med vračanjem v dolino? ","category-text":"False","permalink":"2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-51/","show-start":"2020-08-27T07:35:00+02:00","show-end":"2020-08-27T08:00:00+02:00","audio-length":"607","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/27/MoganiinsestopMMC.PR1.20200827.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174714082","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32248"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32248"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145763","attributes":{"wp-id":378050,"date":"2020-08-07T00:30:54+02:00","modified":"2020-08-20T09:40:56+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-44","post-type":"post","title":"Možgani in višinska bolezen","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-44/","content":"

V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.

Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.

Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:

Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.

Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.

Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.

Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.

Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.

Več pa v posnetku!

","excerpt":"Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine ","featured-media-id":32077,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174712782","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine ","category-text":"False","permalink":"2020/08/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-44/","show-start":"2020-08-20T07:35:00+02:00","show-end":"2020-08-20T08:00:00+02:00","audio-length":"827","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/20/MoganiinviinskabolezenMMC.PR1.20200820.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174712782","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.

"},{"kind":"html","content":"

Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:

"},{"kind":"html","content":"

Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.

"},{"kind":"html","content":"

Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.

"},{"kind":"html","content":"

Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.

"},{"kind":"html","content":"

Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.

"},{"kind":"html","content":"

Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.

"},{"kind":"html","content":"

Več pa v posnetku!

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32077"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32077"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145389","attributes":{"wp-id":376475,"date":"2020-07-31T00:30:52+02:00","modified":"2020-08-13T08:03:06+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-35","post-type":"post","title":"Ko odmeeeva","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-35/","content":"

V avgustovskih epizodah smo tako ali drugače navdihnjeni z dogajanjem v gorah. Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene višacev. O odmevih in našem slušnem zaznavanju smo se pogovarjali s prof. dr. Andrewom Kingom, direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na Univerzi v Oxfordu.

V življenju smo obkroženi z objekti v našem okolju, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov, drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno producirani. Če bi bila midva zdaj v isti sobi, bi vaš glas prišel do mojih ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji do ušes pridejo z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi torej, da nam odmevi povzročijo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora, je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi. Človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. V možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok.

","excerpt":"Naši možgani imajo fascinantno sposobnost, da odmeve uporabijo za zvočni zemljevid prostora ali pa jih utišajo ","featured-media-id":31907,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174711535","abovetitle":"","subtitle":"Naši možgani imajo fascinantno sposobnost, da odmeve uporabijo za zvočni zemljevid prostora ali pa jih utišajo ","category-text":"False","permalink":"2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-35/","show-start":"2020-08-13T07:35:00+02:00","show-end":"2020-08-13T08:00:00+02:00","audio-length":"740","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/13/KoodmevaMMC.PR1.20200813.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711535","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V življenju smo obkroženi z objekti v našem okolju, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov, drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno producirani. Če bi bila midva zdaj v isti sobi, bi vaš glas prišel do mojih ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji do ušes pridejo z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi torej, da nam odmevi povzročijo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora, je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi. Človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. V možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31907"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31907"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144990","attributes":{"wp-id":375009,"date":"2020-07-24T00:30:48+02:00","modified":"2020-08-06T10:01:31+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-12","post-type":"post","title":"\"Strah pred višino je kot varovalni mehanizem človeku prirojen\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-12/","content":"

Strah je eno izmed petih osnovnih čustev. Je prirojen odziv organizma na pretečo nevarnost - bodisi realno ali namišljeno. Tudi strah pred višino je zelo individualen in se razlikuje od posameznika do posameznika. pojasnjuje športni psiholog mag. Aleš Vičič.

Strah pred višino je eden izmed redkih vrojenih strahov, ki jih imamo ljudje. Jaz bi ga raje poimenoval strah pred padcem dol.

Intenzivnost strahu pred višino je odvisna od treh mehanizmov.

Prvi je ocena, kako veliko škodo nam bo povzročil morebitni padec z višine na kateri se nahajamo. Drugi je ocena kolikšna je verjetnost, da pademo s te višine in tretji, kakšne so naše kompetence, da preprečimo padec( sposobnost ravnotežja, psihična stabilnost, druge veščine).

Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.

S športnim in poslovnim psihologom magistrom Alešem Vičičem v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani tudi o uspešnem obvladovanju strahu pred višino in zakaj lahko redki postanejo drzni vrvohodci.

","excerpt":"Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.","featured-media-id":31803,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174710301","abovetitle":"","subtitle":"Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.","category-text":"False","permalink":"2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-12/","show-start":"2020-08-06T07:35:00+02:00","show-end":"2020-08-06T08:00:00+02:00","audio-length":"975","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/MoganinadlaninevronpredmikrofonMMC.PR1.20200806.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710301","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Strah pred višino je eden izmed redkih vrojenih strahov, ki jih imamo ljudje. Jaz bi ga raje poimenoval strah pred padcem dol.

"},{"kind":"html","content":"

Intenzivnost strahu pred višino je odvisna od treh mehanizmov.

"},{"kind":"html","content":"

Prvi je ocena, kako veliko škodo nam bo povzročil morebitni padec z višine na kateri se nahajamo. Drugi je ocena kolikšna je verjetnost, da pademo s te višine in tretji, kakšne so naše kompetence, da preprečimo padec( sposobnost ravnotežja, psihična stabilnost, druge veščine).

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"373"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31803"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31803"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"31803"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31803"}}}},{"type":"Post","id":"144626","attributes":{"wp-id":373490,"date":"2020-07-17T00:30:54+02:00","modified":"2020-07-30T09:55:52+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-7","post-type":"post","title":"Ko se učimo plavati, rokavčke stran!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-7/","content":"

Poleti na morju ali na plavalnem tečaju, to sta najpogostejša odgovora na vprašanje, kje ste se naučili plavati. Psihologinja, nekdanja plavalka in plavalna trenerka Tina Jeromen svetuje, naj starši otroke za učenje plavanja vpišejo na plavalni tečaj, saj učitelji obvladajo tako pedagoške kot tehnične prijeme. Če pa se starši sami lotijo učenja, naj najprej pomislijo, kjer se bodo lotili tega:

\"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla.\" Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: \"Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo.\"

Prvi korak pri učenju plavanja je prilagoditev na vodo – otrok se mora v vodi potopiti, odpreti oči, gledati pod vodo, se uleči nanjo. \"Plavanje izhaja iz te lege drsenja, zato se je treba najprej naučiti plavati na vodi, čeprav se nas večina na začetku boji, da bomo potonili.\"

\"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti,\" pojasnjuje sogovornica.

Učenje plavanja je motorično učenje. Od \"klasičnega\", ko se učimo neko snov in lahko opazujemo proces učenja, vidimo, kako vse več znamo, se precej razlikuje. \"Pri motoričnem učenju je vmes ena stopnja, ko se gib utrjuje in ne vidimo napredka. Zadeva zaradi tega postane frustrirajoča za otroka in tudi starše, če ga plavanja učijo oni.\"

","excerpt":"Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka","featured-media-id":31554,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174709091","abovetitle":"","subtitle":"Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka","category-text":"False","permalink":"2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-7/","show-start":"2020-07-30T07:35:00+02:00","show-end":"2020-07-30T08:00:00+02:00","audio-length":"598","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/30/PlavajoimoganiMMC.PR1.20200730.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709091","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla.\" Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: \"Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti,\" pojasnjuje sogovornica.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31554"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31554"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144263","attributes":{"wp-id":372099,"date":"2020-07-10T00:30:50+02:00","modified":"2020-07-23T11:58:02+02:00","slug":"mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-5","post-type":"post","title":"\"Možgane lahko pretentamo, da je imobiliziran ud dejaven\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-5/","content":"

Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremni položaji, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dalj časa?

Dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja, potegne zanimivo vzporednico med procesom staranja in dolgotrajnim ležanjem v postelji oz. hospitalizacijo:

\"Mi lahko na neki način organizem, torej človeka, ki ga izpostavimo dolgotrajnemu ležanju, postaramo zelo na hitro in hkrati, potem med rehabilitacijo, spet vzpostavimo začetno stanje. Torej lahko te procese, ki se s staranjem dogajajo, veliko hitreje vidimo in zaznavamo.\"

Že kratkotrajna nedejavnost privede do sprememb v naši možganovini. Možgani se namreč zelo hitro odzovejo na to, da smo nedejavni. Če je to stanje dolgotrajno, na primer po operaciji ali poškodbi uda, se pa dogajajo procesi, ki jih ta hip podrobno preučuje dr. Marušič.

\"V najnovejših raziskavah smo bili sposobni ugotoviti oz. pokazati, da z upadom mišične mase lahko razložimo do samo 75 odstotkov vsega upada, ki nastaja. Torej 25 odstotkov ostaja nerazloženega in ga iščemo na samih možganih, na našem perifernem živčevju in na tej kompleksnosti te aktivacije, ko pošljejo možgani signal do mišice in kako kakovostno, kako hitro se potem mišica sproži.\"

Teh 25 odstotkov predstavlja bazen možnosti, ki jih raziskujejo in v katerega posegajo s fizično rehabilitacijo, kognitivnim treningom ali treningom gibalne predstavitve.

","excerpt":"Če neki gib dejansko izvajamo ali pa si ga le predstavljamo, so dejavni sorodni možganski predeli","featured-media-id":31434,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon/174707855","abovetitle":"","subtitle":"Če neki gib dejansko izvajamo ali pa si ga le predstavljamo, so dejavni sorodni možganski predeli","category-text":"False","permalink":"2020/07/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-5/","show-start":"2020-07-23T07:35:00+02:00","show-end":"2020-07-23T08:00:00+02:00","audio-length":"516","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/23/MoganelahkopretentamodajeimobiliziranudaktivenMMC.PR1.20200723.4.0735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707855","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Mi lahko na neki način organizem, torej človeka, ki ga izpostavimo dolgotrajnemu ležanju, postaramo zelo na hitro in hkrati, potem med rehabilitacijo, spet vzpostavimo začetno stanje. Torej lahko te procese, ki se s staranjem dogajajo, veliko hitreje vidimo in zaznavamo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"V najnovejših raziskavah smo bili sposobni ugotoviti oz. pokazati, da z upadom mišične mase lahko razložimo do samo 75 odstotkov vsega upada, ki nastaja. Torej 25 odstotkov ostaja nerazloženega in ga iščemo na samih možganih, na našem perifernem živčevju in na tej kompleksnosti te aktivacije, ko pošljejo možgani signal do mišice in kako kakovostno, kako hitro se potem mišica sproži.\"

"},{"kind":"html","content":"

Teh 25 odstotkov predstavlja bazen možnosti, ki jih raziskujejo in v katerega posegajo s fizično rehabilitacijo, kognitivnim treningom ali treningom gibalne predstavitve.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"329"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31434"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31434"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"365","attributes":{"slug":"andreja-gradisarrtvslo-si","name":"Andreja Gradišar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Gradišar se je radijski ekipi Prvega pridružila med študijem na Fakulteti za družbene vede aprila 2012, že prej pa si je nekaj medijskih izkušenj nabrala v različnih zasavskih medijih. Radijska pot jo je najprej vodila v Uredništvo programa za mlade, kjer se je, tako kot skoraj vsak začetnik, kalila s snemanjem anket ter kot asistentka pri izvedbi otroških in mladinskih oddaj. Prvič je pred mikrofon v radijski studio sedla po opravljeni govorni šoli julija 2014 in odvodila svojo prvo oddajo Radijski ringaraja, ki jo z veseljem pripravlja še danes. Stik z otroki in njihov odnos do radia sta jo spodbudila, da se je tej temi podrobneje posvetila v magistrski nalogi z naslovom Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija. Trenutno je del Uredništva dnevno-aktualnega programa in tako pripravlja aktualne prispevke, oddaje kot so Svetovalni servis, Drugi pogled, Med štirimi stenami, Možgani na dlani, vodi tudi jutranji in nočni program. Zanimajo jo sociala, zgodbe t. i. malih ljudi, potovanja, živali in Bližnji vzhod.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"373","attributes":{"slug":"bojan-leskovecrtvslo-si","name":"Bojan Leskovec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1915-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1915-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"383","attributes":{"slug":"darja-pograjcrtvslo-si","name":"Darja Pograjc","twitter":"@darjapograjc","facebook":"https://www.facebook.com/darja.pograjc","title":"Novinarka","description":"Darja Pograjc je na radio zašla med študijem in najprej kot asistentka režije spoznala jutranji program. Med študijem je kot stalna honorarna sodelavka pripravljala prispevke, reportaže, oddaje in vodila jutranji ter nočni program. Danes je kot novinarka in voditeljica zaposlena v Dnevno-aktualnem uredništvu Prvega programa. Redno spremlja odmevne tuje in alternativne domače novinarske prakse, kar ji omogoča kritičen pogled na slovenski medijski prostor. Zanimajo jo družbena gibanja in iniciative, med njenimi nočnimi gosti pa boste pogosto našli sogovornike, ki razmišljajo izven okvirov trenutno sprejetih družbenih norm.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"464","attributes":{"slug":"mojca-delacrtvslo-si","name":"Mojca Delač","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Mojca Delač je po diplomi iz mednarodnih odnosov, v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij socialne psihologije. Radijsko delo jo spremlja že od osnovnošolskih klopi, ko je prve ure v etru nabirala na domačem lokalnem radiu. Del ekipe Prvega programa je postala kot absolventka, ko se je pridružila ekipi oddaje Slovencem po svetu. Tu je »doma« še danes, s tem da rada skoči tudi drugam, recimo v jutranji ali dnevni program. Zanima jo nič manj kot cel svet- najbolj pa tisti, ki se zriše z zgodbami ljudi in tisti, ki odpira poti po svetu nevroznanosti. Leta 2014 je prejela priznanje RTV za izjemne oz. nadpovprečne delovne dosežke, med drugim za izvedbo projekta »Svet je naš!« ob 85- letnici Radia Slovenija in za poljudnoznanstveni kviz Dobro vprašanje!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"31434","attributes":{"wp-id":374665,"title":"artificial-intelligence-3382507_1920","caption":"","media-source":"geralt","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/artificial-intelligence-brain-think-3382507/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/artificial-intelligence-3382507_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/artificial-intelligence-3382507_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/artificial-intelligence-3382507_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/artificial-intelligence-3382507_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31554","attributes":{"wp-id":376082,"title":"bathing-cap-619090_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bathing-cap-swim-swimming-pool-619090/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/bathing-cap-619090_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31803","attributes":{"wp-id":377761,"title":"new-york-4757854_1920","caption":"Strah pred višino","media-source":"pixabay.com","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/new-york-vertigo-beam-girder-4757854/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/new-york-4757854_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/new-york-4757854_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/new-york-4757854_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/new-york-4757854_1920-1200x435.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31907","attributes":{"wp-id":379173,"title":"woman-4581024_1920","caption":"","media-source":"gerlalt","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/woman-listen-to-inner-voice-cry-4581024/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/woman-4581024_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/woman-4581024_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/woman-4581024_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/woman-4581024_1920-1200x531.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32077","attributes":{"wp-id":380623,"title":"landscape-4710505_1920","caption":"","media-source":"bmorell","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/landscape-mountens-mount-everest-4710505/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/landscape-4710505_1920-980x456.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/landscape-4710505_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/landscape-4710505_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/landscape-4710505_1920-1200x285.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32248","attributes":{"wp-id":381991,"title":"mountain-hiking-2759734_1920","caption":"","media-source":"RoAll","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/mountain-hiking-hiking-wanderer-2759734/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mountain-hiking-2759734_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mountain-hiking-2759734_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mountain-hiking-2759734_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mountain-hiking-2759734_1920-1200x585.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32427","attributes":{"wp-id":383780,"title":"laughter-1369402_1920","caption":"","media-source":"Malina Bogdanovskaya","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/laughter-joy-fun-detskijsmeh-smile-1369402/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/laughter-1369402_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/laughter-1369402_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/laughter-1369402_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/laughter-1369402_1920-1200x803.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32562","attributes":{"wp-id":385091,"title":"water-puddle-2975541_1920","caption":"","media-source":"distelAPPArath","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/water-puddle-mirroring-reflection-2975541/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/water-puddle-2975541_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/water-puddle-2975541_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/water-puddle-2975541_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/water-puddle-2975541_1920-1200x753.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32731","attributes":{"wp-id":386867,"title":"Brain","caption":"","media-source":"GDJ","media-source-url":"https://pixabay.com/vectors/brain-cranium-head-psychology-2750453/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-1200x892.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32903","attributes":{"wp-id":388515,"title":"brain-2062048_1920 (1)","caption":"","media-source":"ElisaRiva","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/brain-mind-psychology-idea-hearts-2062048/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-2062048_1920-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-2062048_1920-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-2062048_1920-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/brain-2062048_1920-1-1200x617.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":27,"count":265}}}