{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=325&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=325&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=27","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=325&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140542","attributes":{"wp-id":357567,"date":"2020-05-19T00:37:52+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:17+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-241","post-type":"post","title":"“S svojo izkušnjo pomagam premagovati stisko drugih”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/med-stirimi-stenami-241/","content":"

Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.

","excerpt":"Breda Brezovar Goljar, prostovoljka in podpredsednica Društva onkoloških bolnikov","featured-media-id":30321,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174697134","abovetitle":"","subtitle":"Breda Brezovar Goljar, prostovoljka in podpredsednica Društva onkoloških bolnikov","category-text":"False","permalink":"2020/05/med-stirimi-stenami-241/","show-start":"2020-06-01T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-01T11:00:00+02:00","audio-length":"2440","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/MedstirimistenamiLJ_3178820.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697134","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"431"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30321"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30321"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140156","attributes":{"wp-id":356410,"date":"2020-05-12T00:37:57+02:00","modified":"2020-05-26T17:31:49+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-240","post-type":"post","title":"Slepota ga ne ovira v življenju","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/med-stirimi-stenami-240/","content":"

Miha Srebrnjak je vid popolnoma izgubil med dvanajstim in trinajstim letom. Vendar ga to ni ustavilo, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode – odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjaka, ki vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje, je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.

","excerpt":"\"Če se bomo mi prilagodili okolju, se bodo tudi drugi nam,\" tako o slepoti razmišlja Miha Srebrnjak. ","featured-media-id":30134,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174695409","abovetitle":"","subtitle":"\"Če se bomo mi prilagodili okolju, se bodo tudi drugi nam,\" tako o slepoti razmišlja Miha Srebrnjak. ","category-text":"False","permalink":"2020/05/med-stirimi-stenami-240/","show-start":"2020-05-25T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-25T11:00:00+02:00","audio-length":"1835","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/25/SlepotaganeoviravivljenjuMMC.PR1.20200525.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695409","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved izposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenjski ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. Nina Babič, psihologinja, svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka v Mariboru in sodelavka FamilyLaba Slovenija, pravi da so zdravstveni ukrepi sicer nujni, vendar se po njenem mnenju od otrok pričakuje nekaj, kar je v praksi neizvedljivo. Potrebe otrok po druženju, igri in vračanju v šolsko okolje bi po tako dolgem obdobju zagotovo bolje zadovoljili, če bi jim dovolili tisto, kar je del njihovega vsakdana in njihove narave.

Varno in spodbudno učno okolje ne pomeni črt na hodnikih, usmerjanja, prepovedi približevanja, mask. Varno in spodbudno pristopiti k učencem z vsemi temi omejitvami je malo absurdno

V času koronakrize se je v javnosti govorilo predvsem o zdravstvenem stanju ljudi v državi, o stiskah obolelih, o problemih zdravstvenih delavcev, pa o finančnih in eksistencialnih težavah, v katerih so se znašle mnoge družine ter posamezniki. To so seveda pomembni vidiki trenutne družbene krize, vendar se je ob tem, po mnenju Nine Babič, v javnosti premalo govorilo o raznoterih stiskah otrok. Nismo pomislili na to, da se je tudi za otroke življenje čez noč popolnoma spremenilo, poudarja.

To so odrasle stiske, ki jih vsi poznamo, vendar so »majhne« stiske otrok povsem enakovredne odraslim. V resnici pravega stanja ne poznamo. S čim so se soočali in kaj so doživljali. Posledice so večplastne in po mojem mnenju jih bomo zelo občutili šele v prihodnosti. Odrasli lahko veliko naredimo za otroke s tem, da priznamo, da je tisto, kar doživljajo (otroci) enako veliko in enako pomembno

","excerpt":"O psiholoških vidikih ter posledicah omejitev, ki jih zaradi koronavirusa postavljamo otrokom","featured-media-id":30019,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174693738","abovetitle":"","subtitle":"O psiholoških vidikih ter posledicah omejitev, ki jih zaradi koronavirusa postavljamo otrokom","category-text":"False","permalink":"2020/05/med-stirimi-stenami-239/","show-start":"2020-05-18T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-18T11:00:00+02:00","audio-length":"1493","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/MedosebnistikiotrokzvrstnikisopoligonzauenjeMMC.PR1.20200518.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693738","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Varno in spodbudno učno okolje ne pomeni črt na hodnikih, usmerjanja, prepovedi približevanja, mask. Varno in spodbudno pristopiti k učencem z vsemi temi omejitvami je malo absurdno

"},{"kind":"html","content":"

To so odrasle stiske, ki jih vsi poznamo, vendar so »majhne« stiske otrok povsem enakovredne odraslim. V resnici pravega stanja ne poznamo. S čim so se soočali in kaj so doživljali. Posledice so večplastne in po mojem mnenju jih bomo zelo občutili šele v prihodnosti. Odrasli lahko veliko naredimo za otroke s tem, da priznamo, da je tisto, kar doživljajo (otroci) enako veliko in enako pomembno

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30019"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30019"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139355","attributes":{"wp-id":354418,"date":"2020-04-28T00:37:45+02:00","modified":"2020-05-11T12:01:16+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-238","post-type":"post","title":"Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/med-stirimi-stenami-238/","content":"

Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.

","excerpt":"\"Oddaja mladostnika v Vzgojni zavod je vedno velik šok,\" pojasnjuje socialna pedagoginja Irena Borštnar, vzgojiteljica Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.","featured-media-id":29895,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174692078","abovetitle":"","subtitle":"\"Oddaja mladostnika v Vzgojni zavod je vedno velik šok,\" pojasnjuje socialna pedagoginja Irena Borštnar, vzgojiteljica Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.","category-text":"False","permalink":"2020/04/med-stirimi-stenami-238/","show-start":"2020-05-11T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-11T11:00:00+02:00","audio-length":"1948","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Mladostnikisustvenimiinvedenjskimiteavami4751336.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692078","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Dr. Danijela Brečko ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja profesionalnega osebnega razvoja in voditeljstva. Magistrirala je na Filozofski fakulteti s področja osebnega razvoja in na temo svojega magisterija izdala tudi knjigo Kako se odrasli spreminjamo. Doktorirala pa je s področja načrtovanja kariere in vloge izobraževanja.

Ko se bodo zaposleni po daljšem obdobju vrnili na svoja delovna mesta, bodo njihovi odzivi zelo različni. Tisti, ki so delali na daljavo in so se privadili na nov način dela, bodo želeli tudi v prihodnje delati doma in manj v službenem okolju. Drugi pa bodo povratka v službo veseli, ker bodo vnovič lahko vzpostavili pristnejše odnose in komunikacijo.

Po vrnitvi v službo so nekateri zaposleni lahko psihično bolj občutljivi. Za nekatere je to čas za razmislek in za inventuro vrednot. Pričakujem spremembe in karierne premike.

","excerpt":"Dr. Danijela Brečko o vrnitvi v službo po daljšem obdobju ","featured-media-id":29801,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174690361","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Danijela Brečko o vrnitvi v službo po daljšem obdobju ","category-text":"False","permalink":"2020/04/med-stirimi-stenami-237/","show-start":"2020-05-04T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-04T11:00:00+02:00","audio-length":"1586","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/04/lovekseoblikujevdeluodnosihinkomunikacijiMMC.PR1.20200504.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690361","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Po vrnitvi v službo so nekateri zaposleni lahko psihično bolj občutljivi. Za nekatere je to čas za razmislek in za inventuro vrednot. Pričakujem spremembe in karierne premike.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"409"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29801"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29801"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138544","attributes":{"wp-id":352286,"date":"2020-04-14T00:37:37+02:00","modified":"2020-04-27T12:27:06+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-235","post-type":"post","title":"Dom ni vedno varno zavetje, a izhod iz družinskega nasilja obstaja","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/med-stirimi-stenami-235/","content":"

Osebe z izkušnjo nasilja so zdaj že več kot mesec dni po 24 ur na dan ujete v svojih domovih skupaj s povzročiteljem nasilja. Ker smo zaradi epidemije koronavirusa socialno izolirani in moramo ostajati doma, se žrtve težko obrnejo po pomoč. Nevladne organizacije opozarjajo na velik porast družinskega nasilja. Po nekaterih ocenah je v obdobju epidemije, za kar 80 odstotokov več družinskega nasilja kot ga je bilo pred nastopom koronakrize. Poglabljajo se tudi ekonomske in druge duševne stiske, ki predstavljajo dejavnike tveganja za pojav nasilja. O trenutni zelo težki situaciji, v kateri so se znašle žrtve nasilja v družini, smo govorili z Majo Plaz, predsednico Društva SOS telefon – za ženske in otroke žrtve nasilja.

","excerpt":"Nasilje v družini v času epidemije koronavirusa","featured-media-id":29746,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174688940","abovetitle":"","subtitle":"Nasilje v družini v času epidemije koronavirusa","category-text":"False","permalink":"2020/04/med-stirimi-stenami-235/","show-start":"2020-04-27T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-27T11:00:00+02:00","audio-length":"1716","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/27/MedtirimistenamiMMC.PR1.20200427.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688940","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29746"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29746"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138149","attributes":{"wp-id":351204,"date":"2020-04-07T00:37:43+02:00","modified":"2020-04-20T11:00:28+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-234","post-type":"post","title":"Motnje hranjenja niso vzrok, ampak posledica","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/med-stirimi-stenami-234/","content":"

Svetovalni svet je društvo za pomoč pri motnjah hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje, še vedno pa so stigmatizirane. Vzroki zanje so najrazličnejši, soočenje z motnjami hranjenja pa včasih predstavja dolgotrajno in trnovo pot. Zadnji teden marca bi moral biti posvečen osveščanju o motnjah hranjenja, v Svetovalnem svetu so tudi pripravili letak Bližnji in motnje hranjenja, pripravljali so tudi dan odprtih vrat in stojnico na Prešernovem trgu. Zaradi epidemije je vse to odpadlo, tokratno oddajo je prav ob tistem času pripravila Lucija Fatur.

","excerpt":"Ana Ziherl in Anja Murovec: \"Gre za tiho in skrito odvisnost.\"","featured-media-id":29609,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174687230","abovetitle":"","subtitle":"Ana Ziherl in Anja Murovec: \"Gre za tiho in skrito odvisnost.\"","category-text":"False","permalink":"2020/04/med-stirimi-stenami-234/","show-start":"2020-04-20T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-20T11:00:00+02:00","audio-length":"2329","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/20/MedtirimistenamiLJ_3133889.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687230","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"431"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29609"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29609"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138299","attributes":{"wp-id":351689,"date":"2020-04-09T15:31:19+02:00","modified":"2020-04-13T18:56:22+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-236","post-type":"post","title":"Varno okolje, delovne navade in odnos do vrednot in etike so popotnica staršev otroku v življenju.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/med-stirimi-stenami-236/","content":"

Vsak starš želi otroku le najboljše. Vendar se je za kvalitetno starševstvo treba potruditi. »Včasih je veljalo, da starši otroke učijo na podlagi lastnih izkušenj. Če so se naučili tega, kar so znali sami, je bila to običajno dobra popotnica v življenje. Modern starš nima več tega privilegija. Še sam ne razpolaga z izkušnjami, ki bi njemu samemu pomagale pri spoprijemanju s spremembami, ki jih sam doživlja,« je zapisal v knjigi Tretji obraz psiholog in specialist klinične psihologije doktor Aleksander Zadel, oče štirih otrok. In kaj lahko dajo starši otroku? Na to odgovarja: »Starš lahko da otroku varno okolje, v katerem lahko preizkuša in dela napake, mu da delovne navade in odnos do vrednot in etike. Svoje izkušnje pa bo pridobil vsak otrok sam.«
\nDoktor Aleksander Zadel je bil gost februarske oddaje Med štirimi stenami, tokrat pa boste oddajo lahko slišali znova. Z njim se je pogovarjala Petra Medved.

","excerpt":"Kaj lahko starši z vzgojo dajo otrokom?","featured-media-id":28496,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174685617","abovetitle":"","subtitle":"Kaj lahko starši z vzgojo dajo otrokom?","category-text":"False","permalink":"2020/04/med-stirimi-stenami-236/","show-start":"2020-04-13T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-13T11:00:00+02:00","audio-length":"2040","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/13/Varnookoljedelovnenavadeinodnosdovrednotinetikesopopotnicastarevotrokuvivljenju.MMC.PR1.20200413.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685617","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tek je naravna oblika gibanja, ki ne krepi samo telesnih, ampak tudi psihične sposobnosti človeka. Beno Arnejčič se je s tekom začel ukvarjati po prelomnem dogodku v svojem življenju. O svojih tekaških izkušnjah in tudi strokovnih ugotovitvah bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj. Ponovitev oddaje.

","excerpt":"Beno Arnječič o podzavestni moči človeka v gibanju","featured-media-id":19589,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174683849","abovetitle":"","subtitle":"Beno Arnječič o podzavestni moči človeka v gibanju","category-text":"False","permalink":"2020/03/med-stirimi-stenami-233/","show-start":"2020-04-06T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-06T11:00:00+02:00","audio-length":"2455","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/06/MedtirimistenamiLJ_3118837.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683849","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"409"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19589"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/19589"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136887","attributes":{"wp-id":347742,"date":"2020-03-17T00:37:41+01:00","modified":"2020-03-30T12:36:02+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-232","post-type":"post","title":"Senzorna integracija","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/med-stirimi-stenami-232/","content":"

Otrok meče stvari okrog sebe, ne zna sestaviti sestavljanke, slabo piše, velikokrat joče ali si pokriva ušesa, ko je v njegovi okolici preveč hrupa, želi jesti samo eno vrsto hrane, se ne more umiriti, je hiperaktiven ali pretirano pasiven – tako vedenje lahko kaže na težave v procesiranju in integraciji senzornih dražljajev. Kako pri teh težavah pomaga terapija senzorne integracije, kaj vsebuje, kako se izvaja in kakšni so rezultati te terapije pri otroku pri vsakodnevnih dejavnostih, smo govorili v eni od preteklih oddaj Med štirimi stenami.

Na terapijo senzorne integracije prihajajo otroci, katerih starši in drugi strokovnjaki so opazili, da so otroci preveč občutljivi na določen sistem, da jih zelo motijo slušni, vidni in taktilni dražljaji in to do takšne mere, da zmoti njihovo vsakodnevno funkcioniranje. Otrok v terapiji sodeluje v namensko usmerjeni igri, ki je otroku zabavna, razlaga delovna terapevtka, terapevtka senzorne integracije in razvojno nevrološke obravnave iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Maja Markovič: “Najprej na osnovi ocenjevanja, pogovora s staršem pridemo do tistih ključnih otrokovih težav, mogoče tudi prepoznamo, kateri sistem je tisti, ki je najmanj razvit in ga potem v sami igri podpremo ravno s tem sistemom. Na primer, da zmanjka otroku proprioceptivni sistem… To se kaže v tem, da pregrobo uporablja na primer svojo silo, da lomi svinčnike, da lomi igrače, lahko mu iz rok izpadajo določene igrače, stvari, skratka deluje zelo nerodno, opotekajoče, tudi hoja sama – večkrat se zaletava v ljudi, stene, predmete, karkoli pač mu pride na pot. Ali pa da na primer zelo slabo uporablja svoje telo v tej meri, da je že samo sedenje na stolu težava, da kar lezejo, dol padajo, da pri igri sami večkrat uporabljajo nek ležeč položaj, na primer, da zelo težko obsedijo. Kar pomeni, da mu zelo zmanjka na temu sistemu.”

V sami terapiji potem ta sistem podprejo tudi z vestibularnim sistemom – to pomeni, da ponudijo otroku zelo veliko nihanja, guganja, neko višino, bodisi spuščanje po toboganu, in sicer kar z glavo navzdol. Samo guganje podkrepimo s tem, da potem s te gugalnice otrok skoči, da z gugalnice meče določene stvari v neko tarčo, cilj, potem, da vleče raznorazne elastične vrvi, da pleza, skače – podprejo s čim več takšnimi aktivnostmi, da spodbudimo ravno ta dva sistema, ki zelo tesno medsebojno delujeta. “Taktilni sistem pa vedno vključimo na ta način, da otroku ponujamo igrače raznih tekstur, različne teže, oblike. Lahko pa se odločimo za dodatek – risanje v pesku, v brivski peni, s prstnimi barvami, plastelinom; skratka, kar mu pride tisti trenutek prav pri sami vsebini igre,” še pojasni Maja Markovič

","excerpt":"Kako se izvaja in kakšni so rezultati?","featured-media-id":4208,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174682201","abovetitle":"","subtitle":"Kako se izvaja in kakšni so rezultati?","category-text":"False","permalink":"2020/03/med-stirimi-stenami-232/","show-start":"2020-03-30T10:10:00+02:00","show-end":"2020-03-30T11:00:00+02:00","audio-length":"1578","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/30/SenzornaintegracijaMMC.PR1.20200330.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682201","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"478"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4208"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/4208"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"409","attributes":{"slug":"jana-bajzeljrtvslo-si","name":"Jana Bajželj","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"Prve radijske izkušnje si je pred 27. leti začela nabirati v jutranjem in nočnem programu na Prvem, ki mu ostaja zvesta kot dnevna urednica, voditeljica dnevnega programa, jutranjih svetovalnih servisov in oddaje Med štirimi stenami. Od leta 2009 do 2015 je vodila uredništvo programa za mlade, ki si je prizadevalo nagovarjati mlade poslušalce na inovativen način; z radijskimi delavnicami na osnovnih šolah Radio Hudo! in s polemičnimi oddajami tekmovalnega značaja za srednješolce Gymnasium.eu. Spomladi 2016 je začela pripravljati novo rubriko Podari delovno izkušnjo, v kateri s pozitivnimi zgodbami in izkušnjami razbijajo tabuje, da osebe s posebnimi potrebami ne zmorejo opravljati dela. Po poklicu je univ. dipl. org. dela, je poročena in ima dva otroka. V prostem časa se rada udeležuje tekaških prireditev in zastopa barve ŠKD RTV Slovenija.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2063-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2063-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"431","attributes":{"slug":"lucija-faturrtvslo-si","name":"Lucija Fatur","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/lucy-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"450","attributes":{"slug":"martina-cernertvslo-si","name":"Martina Černe","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/cerne-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"478","attributes":{"slug":"petra-medvedrtvslo-si","name":"Petra Medved","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Petra-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"19589","attributes":{"wp-id":268478,"title":"Beno","caption":"Beno Arnejčič","media-source":"radioprvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/beno-e1538747877915-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/beno-e1538747877915-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/beno-e1538747877915-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/beno-e1538747877915-1200x719.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28496","attributes":{"wp-id":343107,"title":"Aleksander Zadel","caption":"Dr. Aleksander Zadel","media-source":"Petra Medved","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/aleksander-zadel-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/aleksander-zadel-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/aleksander-zadel-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/aleksander-zadel-1200x733.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29609","attributes":{"wp-id":352932,"title":"OA","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/oa-900x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/oa-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/oa-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/oa.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29746","attributes":{"wp-id":354238,"title":"violence-against-women-4209778_1280","caption":"","media-source":"pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/violence-against-women-domestic-4209778/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/violence-against-women-4209778_1280-950x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/violence-against-women-4209778_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/violence-against-women-4209778_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/violence-against-women-4209778_1280.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29801","attributes":{"wp-id":354878,"title":"Danijela Brečko","caption":"Danijela Brečko","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/danijela-brecko-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/danijela-brecko-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/danijela-brecko-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/danijela-brecko.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29895","attributes":{"wp-id":355941,"title":"Irena Borštnar","caption":"Irena Borštnar","media-source":"Petra Medved","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/irena-borstnar-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/irena-borstnar-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/irena-borstnar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/irena-borstnar-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30019","attributes":{"wp-id":357286,"title":"Leninov park 1 (1)","caption":"","media-source":"Martina Černe, osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/leninov-park-1-1-900x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/leninov-park-1-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/leninov-park-1-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/leninov-park-1-1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30134","attributes":{"wp-id":358424,"title":"Miha Srebrnjak 1","caption":"Miha Srebrnjak","media-source":"Petra Medved","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/miha-srebrnjak-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/miha-srebrnjak-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/miha-srebrnjak-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/miha-srebrnjak-1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30321","attributes":{"wp-id":360525,"title":"Breda","caption":"","media-source":"Lucija Fatur","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/breda-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/breda-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/breda-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/breda-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4208","attributes":{"wp-id":138881,"title":"senzorna-integracija","caption":"Terapevtski prostor za izvajanje senzorne integracije","media-source":"Maja Markovič, ZGNL","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/12/senzorna-integracija-800x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/12/senzorna-integracija-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/12/senzorna-integracija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/12/senzorna-integracija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":27,"count":264}}}