{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=308&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=308&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=28","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=308&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140224","attributes":{"wp-id":356601,"date":"2020-05-13T00:37:52+02:00","modified":"2020-05-26T13:43:44+02:00","slug":"intelekta-188","post-type":"post","title":"Javni prostor po koronakrizi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/intelekta-188/","content":"

Po dveh mesecih socialne izolacije in izrednih ukrepov zaradi pandemije koronavirusa, se življenje počasi vrača na ulice in v sfero javnosti. Prej prazen javni prostor ponovno zapolnjujejo vsakdanje poti, opravki in srečevanja ljudi. Vprašanje ali se bomo povsem vrnili na stare tire in v znano normalnost pa zaenkrat še vedno nakazuje precej dilem in vzbuja negotovo vzdušje, saj nad nami ves čas bdi realna možnost ponovne vzpostavitve izrednih razmer. V obdobju epidemije sta se drastično spremenila tudi pomen in vloga javnega prostora. Kot poudarja arhitekt, publicist, član uredništva revije Outsider in član skupine Nonument, Miloš Kosec je prva in najbolj očitna prostorska posledica epidemije spoznanje, da se lahko stvari radikalno, globalno in naenkrat spremenijo in da je javni prostor tista fizična sfera, s katero lahko oblast operira bistveno bolj svobodno in po svoje kot v zasebni sferi, v sferi lastnih domov. Ob tem pa smo lahko videli relativno redko manifestacijo javnega življenja v grškem smislu, dodaja Miloš Kosec in sicer v poskusu opozarjanja na to, da bi bilo treba participirat pri odločitvah vladanja o javnem prostoru in pri odločitvah o drugih javnih zadevah.

Govorim o protestih, ki so se odvili na javnem trgu. Javni prostor ne samo kot površina trgovanja in srečevanja, površina kjer se odvijajo socialni stiki, ampak javni prostor kot prostor politike, demokracije in soodločanja

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož poudarja, da je bilo polnjenje javnega prostora s politično vsebino izvedeno na bistveno bolj kreativni način kot v preteklosti

Meni je bilo zanimivo opazovati kako so ljudje neka določena pravila kreativno predelali; da so prostor protesta raztegnili na več ulic, da so uporabili dovoljeno prevozno sredstvo, da so se premikali in ne ustvarjali gneče, ki bi ogrožala zdravje in tudi sicer se mi zdi, da so ljudje pričeli uporabljati javni prostor bistveno bolj drugače

Ob vprašanju kako misliti javni prostor in javno sfero po krizi zaradi koronavirusa, se po mnenju sogovornikov odpira vrsta povsem novih vidikov in nepričakovanih priložnosti za vzpostavitev bolj pravične, strpne in trajnostno naravnane družbe.

","excerpt":"O tem ali smo po obdobju epidemije tudi javni prostor uzrli v drugačni luči","featured-media-id":30206,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174695706","abovetitle":"","subtitle":"O tem ali smo po obdobju epidemije tudi javni prostor uzrli v drugačni luči","category-text":"False","permalink":"2020/05/intelekta-188/","show-start":"2020-05-26T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-26T11:00:00+02:00","audio-length":"2582","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/Javniprostorpokoronakrizi4771832.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695706","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Govorim o protestih, ki so se odvili na javnem trgu. Javni prostor ne samo kot površina trgovanja in srečevanja, površina kjer se odvijajo socialni stiki, ampak javni prostor kot prostor politike, demokracije in soodločanja

"},{"kind":"html","content":"

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož poudarja, da je bilo polnjenje javnega prostora s politično vsebino izvedeno na bistveno bolj kreativni način kot v preteklosti

"},{"kind":"html","content":"

Meni je bilo zanimivo opazovati kako so ljudje neka določena pravila kreativno predelali; da so prostor protesta raztegnili na več ulic, da so uporabili dovoljeno prevozno sredstvo, da so se premikali in ne ustvarjali gneče, ki bi ogrožala zdravje in tudi sicer se mi zdi, da so ljudje pričeli uporabljati javni prostor bistveno bolj drugače

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30206"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30206"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139815","attributes":{"wp-id":355550,"date":"2020-05-06T00:37:50+02:00","modified":"2020-05-20T18:32:19+02:00","slug":"hladna-vojna-2-0","post-type":"post","title":"Hladna vojna 2.0","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/hladna-vojna-2-0/","content":"

Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.

“Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev,” poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. “To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose.”

Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.

“Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe,” izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.

Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.

“Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti,” poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.

Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.

“Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ,” še opozarja Zorana Baković.

","excerpt":"Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj","featured-media-id":30041,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174693801","abovetitle":"","subtitle":"Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj","category-text":"False","permalink":"2020/05/hladna-vojna-2-0/","show-start":"2020-05-19T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-19T11:00:00+02:00","audio-length":"2734","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/Hladnavojna2.04760768.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693801","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev,” poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. “To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose.”

"},{"kind":"html","content":"

Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.

"},{"kind":"html","content":"

“Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe,” izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.

"},{"kind":"html","content":"

Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.

"},{"kind":"html","content":"

“Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti,” poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.

"},{"kind":"html","content":"

Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.

"},{"kind":"html","content":"

“Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ,” še opozarja Zorana Baković.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30041"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30041"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30041"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30041"}}}},{"type":"Post","id":"139412","attributes":{"wp-id":354570,"date":"2020-04-29T00:38:06+02:00","modified":"2020-05-12T09:14:51+02:00","slug":"intelekta-187","post-type":"post","title":"Seks z masko ni varen seks","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intelekta-187/","content":"

Za ustavitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 smo se fizično odmaknili eden od drugega. Za zdaj še ne vemo, kako dolgo bomo morali ohranjati razdaljo dveh metrov. Če je na različnih področjih življenja to izvedljivo, saj nam tehnologija omogoča različne družabne in družbene stike, pa se postavlja vprašanje, kako bo trenutna situacija vplivala na spolnost. Kako zaščititi sebe in druge in hkrati uživati? Bo Covid-19 trajno spremenil spolnost in spolne prakse, tako kot jih je epidemija AIDS-a? Je za varno spolnost z naključnimi spolnimi partnerji dovolj, če si nataknemo masko?

Ukrepi za zajezitev širjenja bolezni Covid 19 se sproščajo, številne restavracije in lokali vabijo na svoje terase na prostem. Pri Združenju Drogart so v okviru programa spolno prenosljive okužbe v nočnem življenju oblikovali navodila za varno spolnost v času epidemije koronavirusa. Kot nam je pojasnil Simon Kovačič, gre za smernice v več korakih:

PRVI KORAK – trenutno se vzdržite seksa z naključnimi partnerji

Spolno željo lahko potešite z masturbiranjem, gledanjem pornografskih filmov, eksperimentiranjem s spolnimi igračkami. Morda je ravno zdaj tudi pravi čas za razvijanje samostojnih spolnih fantazij.

DRUGI KORAK – vzemite si več časa pri spoznavanju spolnih partnerjev

Pogovarjajte se po telefonu, prek družabnih medijev, videokamer, tudi v živo na neki varni razdalji. Pogovarjajte se o željah, fantazijah. Morda do fizičnega seksa nikoli ne bo prišlo, morda pa bo seks še toliko boljši, ker boste osebo bolje spoznali. Odločite se lahko za spolne prakse na varni razdalji, kot je na primer seks po telefonu, videoseks, ali morda celo “masturbiranje na varni razdalji”. Tudi takšen seks je lahko zelo zanimiv in poln adrenalina.

TRETJI KORAK – z naključnimi spolnimi partnerji se odkrito pogovarjajte o zdravstvenem stanju

Če se kljub vsemu odločite za seks z naključnim partnerjem, imejte čim bolj odprto komunikacija o zdravju. Ali je oseba morda že prebolela okužbo, koliko je imela naključnih partnerjev v zadnjem obdobju, je bila v stikih s potencialno okuženimi osebami. Treba se je pogovarjati! Tudi zato, da vsak posameznik ve, v kaj se spušča. Če ste vi ali potencialni spolni partnerji bolni, prehlajeni ali kažete kakršnekoli znake okužbe, se v seks definitivno ne spuščajte. Priporočamo tudi čim manj različnih spolih partnerjev. Po seksu z naključnim spolnim partnerjem je dobro, da vseeno čim bolj omejite osebne stike v svojem življenju, predvsem z rizičnimi skupinami kot so na primer babice in dedki.

Več vplivu epidemije Covid-19 na spolnost pa v tokratni Intelekti.

","excerpt":"Kako bo SARS-CoV-2 spremenil spolnost?","featured-media-id":29933,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174692157","abovetitle":"","subtitle":"Kako bo SARS-CoV-2 spremenil spolnost?","category-text":"False","permalink":"2020/04/intelekta-187/","show-start":"2020-05-12T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-12T11:00:00+02:00","audio-length":"2993","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Sekszmaskonivarenseks4751918.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692157","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

PRVI KORAK – trenutno se vzdržite seksa z naključnimi partnerji

"},{"kind":"html","content":"

DRUGI KORAK – vzemite si več časa pri spoznavanju spolnih partnerjev

"},{"kind":"html","content":"

TRETJI KORAK – z naključnimi spolnimi partnerji se odkrito pogovarjajte o zdravstvenem stanju

"},{"kind":"html","content":"

Več vplivu epidemije Covid-19 na spolnost pa v tokratni Intelekti.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"515"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29933"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29933"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139020","attributes":{"wp-id":353578,"date":"2020-04-22T00:37:50+02:00","modified":"2020-05-05T10:10:03+02:00","slug":"korenine-druge-svetovne-vojne","post-type":"post","title":"Korenine druge svetovne vojne","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/korenine-druge-svetovne-vojne/","content":"

Čez nekaj dni bomo obeležili 75. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi. Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane.

Toda te ikonične podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v vsega šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte. Od z zemljo zravnanega britanskega Coventryja prek Dresdna in Varšave do Minska Evropejci na koncu povečini niso imeli kje bivati. Kot v knjigi Podivjana celina opozarja sodobni britanski zgodovinar Keith Lowe, so do konca vojne z delovanjem prenehale malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije, med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili.

Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt vsepovsod, torej. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? Kako je mogoče, da je po pičlih 21 letih, ki so minila od konca prve svetovne, tako imenovane vélike vojne, za katero se je nekoč celo govorilo, da si v luči opustošenja, ki ga je pustila za seboj, nihče ne bo drznil začeti novega spopada, 1. septembra leta 1939 vendarle izbruhnila še druga svetovna vojna? Kateri zgodovinski dejavniki so pravzaprav vodili v ponovni ples smrti? – Prav to vprašanje nas zaposluje v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo tri zgodovinarje: dr. Kornelijo Ajlec, predavateljico na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Bojana Godešo, znanstvenega svetnika pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in dr. Egona Pelikana, znanstvenega svetnika pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper.

","excerpt":"Ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi se sprašujemo, kaj je pravzaprav povzročilo največjo morijo v zgodovini? ","featured-media-id":29852,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174690619","abovetitle":"","subtitle":"Ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi se sprašujemo, kaj je pravzaprav povzročilo največjo morijo v zgodovini? ","category-text":"False","permalink":"2020/04/korenine-druge-svetovne-vojne/","show-start":"2020-05-05T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-05T11:00:00+02:00","audio-length":"2926","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/Koreninedrugesvetovnevojne4739634.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690619","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"400"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29852"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29852"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29852"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29852"}}}},{"type":"Post","id":"138985","attributes":{"wp-id":353412,"date":"2020-04-21T07:30:33+02:00","modified":"2020-04-28T12:05:49+02:00","slug":"koronakriza-in-podnebje","post-type":"post","title":"Bomo koronakrizo znali izkoristiti za pospešek v smeri ogljične nevtralnosti?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/koronakriza-in-podnebje/","content":"

Pred pandemijo je veljalo, da bo prav leto 2020 ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Časa za ukrepanje namreč hitro zmanjkuje. Če želimo segrevanje planeta zadržati pri 1,5°C ali 2°C, se je potrebno zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov lotiti nemudoma. Proti vsem pričakovanjem je do zmanjšanja izpustov dejansko prišlo. Zato je poskrbela pandemija.

“Na podlagi tega, da se je promet drastično zmanjšal, da se je deloma zmanjšala tudi proizvodnja v industrijskih podjetjih, ocenjujemo, da bi bile lahko emisije na letni ravni nižje za 5 odstotkov. Na mesečni, od sredine marca do sredine aprila pa med 25 in 30 odstotki, navaja prve ocene Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu “Jožef Stefan”.

Izpusti so se zmanjšali, razlogov za zadovoljstvo ni

Kaj pravzaprav pomeni 5 odstotno zmanjšanje izpustov na svetovni ravni?

“Po eni strani je to največje znižanje sploh. Zmanjšanje je občutno. Toda za doseganje pariških zavez, s katerimi bi segrevanje zadržali pri 1,5°C, bi morali izpuste zmanjševati za 7,6 odstotkov naslednjih deset let zapored,” izpostavlja okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera.

Ne samo, da tudi aktualno drastično zmanjšanje izpustov pri omejevanju segrevanja planeta še ne zadošča, ključna težava je, da je do zmanjšanja prišlo iz napačnih razlogov. Po zadnji gospodarski krizi so se izpusti z okrevanjem gospodarstva naglo dvignili na nove, rekordne ravni. To bi se kaj lahko ponovilo tudi tokrat.

Korona kriza kot izhodišče za boljše prakse v prihodnje

Vzpodbudno je, da je Evropska unija vlaganja v zelene tehnologije in brezogljično preobrazbo gospodarstev postavila za enega ključnih stebrov postkoronskega okrevanja.

“Načrt evropske komisije napoveduje množična vlaganja za prehod v zeleno, digitalno in krožno gospodarstvo. S tem želi tako oživiti gospodarstva držav članic, kot tudi pridobiti konkurenčno prednost na tem področju v svetovni tekmi, ” poudarja dr. Daniel Crnčec s Fakultete za družbene vede.

Toda načrte bo potrebno realizirati in države članice so nedvomno najšibkejši člen zelene transformacije. Izzivi, ki čakajo Slovenijo nikakor niso majhni.

Vsi smo za bolj zeleno prihodnost, navad pa ne bi spreminjali

“Slovenija je imela v letu 2017 za 17,5 megaton izpustov CO2. V okviru projekta Life Podnebna pot 2050 smo izračunali, kakšne izpuste bi Slovenija morala imeti, da bi dosegli neto ničelne izpuste, da se torej izpusti in ponori poravnajo. Ocenili smo, da bi morali imeti le za dobri 2 megatoni izpustov. To pomeni, da moramo zmanjšati izpuste za več kot 15 megaton CO2 v naslednjih 33 letih. Kakorkoli obračate, je to drastično zmanjšanje. Večina prihranka se mora zgoditi v rabi energije. Na leto to pomeni približno 6 odstotkov, ” pravi Matjaž Česen.

Da bi to sploh lahko dosegli, naš čaka veliko dela. Na eni strani moramo posodobiti električno omrežje, resno zastaviti vprašanje javnega transporta in mobilnosti na sploh, veliko vlagati tudi v raziskave na teh področjih, kajti vse tehnologije, ki bodo potrebne za zeleni prehod, še niso razvite. Predvsem pa bo potrebno poglobiti dialog. Spremembe bodo namreč nujne na vseh področjih, tako na ravni posameznikov, podjetij, kot seveda na ravni države. Brez skupnega razmisleka, kje lahko začenjamo stvari spreminjati in kako, se ne bo veliko premaknilo. Izkušnja pandamije in ukrepov, povezanih z njo, nam je pri tem lahko služi kot pomembno izhodišče. Nihče si ne želi drastičnih prepovedi, lahko pa skupaj poiščemo boljše načine za sobivanje na našem – še vedno – zelenem planetu.

Več o vplivu koronakrize na naša podnebna prizadevanja lahko slišite v Intelekti, v kateri so sodelovali tudi vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte, klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in Taj Zavodnik iz društva za sonaravni razvoj Focus.

","excerpt":"V mesecu od začetka karantene so se izpusti v Sloveniji zmanjšali za vsaj četrtino, na letni ravni bo znižanje okoli pet odstotkov","featured-media-id":29756,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174688996","abovetitle":"","subtitle":"V mesecu od začetka karantene so se izpusti v Sloveniji zmanjšali za vsaj četrtino, na letni ravni bo znižanje okoli pet odstotkov","category-text":"False","permalink":"2020/04/koronakriza-in-podnebje/","show-start":"2020-04-28T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-28T11:00:00+02:00","audio-length":"2839","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/27/Bomokoronakrizoznaliizkoristitizapospeekvsmeriogljinenevtralnosti4726070.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688996","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na podlagi tega, da se je promet drastično zmanjšal, da se je deloma zmanjšala tudi proizvodnja v industrijskih podjetjih, ocenjujemo, da bi bile lahko emisije na letni ravni nižje za 5 odstotkov. Na mesečni, od sredine marca do sredine aprila pa med 25 in 30 odstotki, navaja prve ocene Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu “Jožef Stefan”.

"},{"kind":"html","content":"

Izpusti so se zmanjšali, razlogov za zadovoljstvo ni

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pravzaprav pomeni 5 odstotno zmanjšanje izpustov na svetovni ravni?

"},{"kind":"html","content":"

“Po eni strani je to največje znižanje sploh. Zmanjšanje je občutno. Toda za doseganje pariških zavez, s katerimi bi segrevanje zadržali pri 1,5°C, bi morali izpuste zmanjševati za 7,6 odstotkov naslednjih deset let zapored,” izpostavlja okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera.

"},{"kind":"html","content":"

Korona kriza kot izhodišče za boljše prakse v prihodnje

"},{"kind":"html","content":"

Vzpodbudno je, da je Evropska unija vlaganja v zelene tehnologije in brezogljično preobrazbo gospodarstev postavila za enega ključnih stebrov postkoronskega okrevanja.

"},{"kind":"html","content":"

“Načrt evropske komisije napoveduje množična vlaganja za prehod v zeleno, digitalno in krožno gospodarstvo. S tem želi tako oživiti gospodarstva držav članic, kot tudi pridobiti konkurenčno prednost na tem področju v svetovni tekmi, ” poudarja dr. Daniel Crnčec s Fakultete za družbene vede.

"},{"kind":"html","content":"

Toda načrte bo potrebno realizirati in države članice so nedvomno najšibkejši člen zelene transformacije. Izzivi, ki čakajo Slovenijo nikakor niso majhni.

"},{"kind":"html","content":"

Vsi smo za bolj zeleno prihodnost, navad pa ne bi spreminjali

"},{"kind":"html","content":"

“Slovenija je imela v letu 2017 za 17,5 megaton izpustov CO2. V okviru projekta Life Podnebna pot 2050 smo izračunali, kakšne izpuste bi Slovenija morala imeti, da bi dosegli neto ničelne izpuste, da se torej izpusti in ponori poravnajo. Ocenili smo, da bi morali imeti le za dobri 2 megatoni izpustov. To pomeni, da moramo zmanjšati izpuste za več kot 15 megaton CO2 v naslednjih 33 letih. Kakorkoli obračate, je to drastično zmanjšanje. Večina prihranka se mora zgoditi v rabi energije. Na leto to pomeni približno 6 odstotkov, ” pravi Matjaž Česen.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29756"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29756"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29756"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29756"}}}},{"type":"Post","id":"138602","attributes":{"wp-id":352439,"date":"2020-04-15T00:37:51+02:00","modified":"2020-04-21T11:24:05+02:00","slug":"intelekta-186","post-type":"post","title":"Glasba v družbenih spremembah","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intelekta-186/","content":"

Pevec skupine U2 – Bono – je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«

Povezave med glasbo in družbo, njunega medsebojnega vpliva kot nas uči zgodovina, ne moremo zanikati. Za to ne potrebujemo daljnosežnega pogleda v zgodovino, že osredotočenost na dogajanje 20. stoletja potrdi dejstvo, da glasba in družba sobivata v dialektičnem odnosu. V tokratni Intelekti smo razmišljali o glasbeni ekspresiji v duha časa, o učinkih glasbe na posameznika in družbo ter o vlogi in funkciji glasbe v izrednih razmerah, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. Izsledke trenutnega stanja pa smo poizkušali vzporejati tudi z nekaterimi primerljivimi stanji v preteklosti.

Gostje oddaje so: etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.

O vlogi glasbe v družbi dr. Rajko Muršič razmišlja takole:

“Glasba ima različne vloge. Ljudem pomaga tvorit skupnost, ljudem pomaga spoznati tisti najmanjši skupni imenovalec, ki ga potrebujemo kot človeška bitja zato, da funkcioniramo skupaj.”

V izrednih razmerah je vloga glasbe v družbi precej drugačna; poleg njene običajne funkcije, ki je predvsem zabava, ima tudi sposobnost spodbujanja in svetovanja: dr. Vidmar opozarja še na njeno afektivno funkcijo:

” V tem času so najbolj izpostavljeni poklici, ki opravljajo afektivno delo, to so predvsem zdravstveni delavci in negovalci. Vendar umetnost je v marsičem tudi afektivno delo, na nek način je nekaj kar lahko tudi zdravi, blaži. Ne samo da opozarja na pomebna družbne vprašanja, ampak opravlja tudi neko negovalno delo.”

Nedvomno je epidemija virusa ustavila javno življenje in nam zagotovila obilico prostega časa. Pravzaprav preveč časa, ki pa ga nekateri niso mogli preživeti v naravi, saj so zaradi ponekod strogih ukrepov bili omejeni samo na površino svojih stanovanj. Izsledki raziskav kažejo, da je epidemija povzročila pravo poplavo kreativnosti, ki vre iz dnevnih sob hiš in balkonov stolpnic. Dr. Svanibor Pettan:

“Gre za spontano od navdiha odvisno muziciranje, katerega namen je komuniciranje s sorodniki, prijatelji ali pa popolnimi neznanci preko sodobnih tehnologij. Obstajajo pa tudi napovedani, časovno določeni dogodki, kot so glasbene prakse na balkonih. Analiza rezultatov je pokazala, da je koronavirus dejansko vzpodbudil kreativnost, rezultati pa so v zelo širokem kvalitativnem obsegu, če upoštevamo parametre glasbe, besedila , izvedbe ali denimo video-predstavitve. V tako imenovanem korona-repertorju, ki ga najdemo na portalu Youtube, prevladujejo predvsem predelave starejših in dobro znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami.”
\n

","excerpt":"Kakšno vlogo in funkcijo ima glasba v izrednih razmerah ter o učinkih glasbe na družbo in posameznika?","featured-media-id":29644,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174687519","abovetitle":"","subtitle":"Kakšno vlogo in funkcijo ima glasba v izrednih razmerah ter o učinkih glasbe na družbo in posameznika?","category-text":"False","permalink":"2020/04/intelekta-186/","show-start":"2020-04-21T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-21T11:00:00+02:00","audio-length":"2301","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/Glasbavdrubenihspremembah4718712.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687519","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Pevec skupine U2 – Bono – je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«

"},{"kind":"html","content":"

Gostje oddaje so: etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.

"},{"kind":"html","content":"

O vlogi glasbe v družbi dr. Rajko Muršič razmišlja takole:

"},{"kind":"html","content":"

“Glasba ima različne vloge. Ljudem pomaga tvorit skupnost, ljudem pomaga spoznati tisti najmanjši skupni imenovalec, ki ga potrebujemo kot človeška bitja zato, da funkcioniramo skupaj.”

"},{"kind":"html","content":"

” V tem času so najbolj izpostavljeni poklici, ki opravljajo afektivno delo, to so predvsem zdravstveni delavci in negovalci. Vendar umetnost je v marsičem tudi afektivno delo, na nek način je nekaj kar lahko tudi zdravi, blaži. Ne samo da opozarja na pomebna družbne vprašanja, ampak opravlja tudi neko negovalno delo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Gre za spontano od navdiha odvisno muziciranje, katerega namen je komuniciranje s sorodniki, prijatelji ali pa popolnimi neznanci preko sodobnih tehnologij. Obstajajo pa tudi napovedani, časovno določeni dogodki, kot so glasbene prakse na balkonih. Analiza rezultatov je pokazala, da je koronavirus dejansko vzpodbudil kreativnost, rezultati pa so v zelo širokem kvalitativnem obsegu, če upoštevamo parametre glasbe, besedila , izvedbe ali denimo video-predstavitve. V tako imenovanem korona-repertorju, ki ga najdemo na portalu Youtube, prevladujejo predvsem predelave starejših in dobro znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami.”
\n

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"528"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29644"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29644"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137774","attributes":{"wp-id":350202,"date":"2020-04-01T00:37:59+02:00","modified":"2020-04-14T11:29:03+02:00","slug":"ponovitev-ljubljanskega-potresa-bo-mnogo-vecja-katastrofa","post-type":"post","title":"Ponovitev ljubljanskega potresa bo mnogo večja katastrofa","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/ponovitev-ljubljanskega-potresa-bo-mnogo-vecja-katastrofa/","content":"

14. aprila pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov tedanjih zgradb, čutili so ga od Dunaja do Firenc in Splita. Središče Ljubljane, kot ga poznamo danes, je zrastlo na njegovih ruševinah. Po potresu je Ljubljana dobila prve predpise o varnejši gradnji in prvo potresno opazovalnico. Današnji predpisi potresno varne gradnje so neprimerljivi s temi prvimi koraki. Vseeno bi bil podobno močan potres za Ljubljano danes katastrofalen.

Strokovnjaki na nevarne zgradbe opozarjajo že desetletja

Če je leta 1895 Ljubljana imela 31 000 prebivalcev, jih je danes skoraj desetkrat več. Med njimi številni ne živijo v potresno varnih objektih.

“Modeli kažejo, da bi se v primeru potresa 8. stopnje na območju Ljubljane 429 zgradb podrlo oziroma bilo močno poškodovanjih. V njih živi 11 600 ljudi ali 2,1 odstotka prebivalcev,” izpostavlja mag. Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.

Trgu smo prepustili tudi zdravo pamet

V največji meri gre za objekte iz povojnega obdobja, za katere stroka že desetletja ve, da niso varni. Med njimi so številne šole in bolnišnice, ki protipotresne sanacije prav tako še niso dočakale. Kljub dejstvu, da si nihče ne želi porušene šole in da bomo v primeru rušilnega potresa bolnice – tako kot danes – močno potrebovali, za njihovo sanacijo ni ne volje ne sredstev.

“Vemo, da se naravne nesreče bodo zgodile, čeprav so povsem nenapovedane. Problem je v tem, da smo vse prepustili trgu, predvsem pa našo zdravo pamet, ” je kritičen antropolog prof. dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.

Za večjo potresno varnost ne moremo računati na Bruselj

Pogosto se ljudje niti ne zavedajo, v kako varnem ali nevarnem objektu živijo ali delajo. Strokovnjaki se zato zavzemajo za uvedbo potresnih izkaznic, ki bi po analogiji z energetskimi omogočale boljšo obveščenost lastnikov in uporabnikov stavb ter posledično vplivale na cene nepremičnim ter na kvalitetnejšo izvedbo del. Tudi danes je namreč zaradi pogostega diktata najnižje cene dejanska kvaliteta končne izvedbe lahko vprašljiva. Toda energetske izkaznice smo dobili kot del evropske pobude za zmanjševanje energetskih izgub in izpustov toplogrednih plinov, potresno neprimerljivo manj ogrožena severna Evropa pa za takšen pristop k potresni varnosti nima posluha.

“Če se v neki veliki državi nekje zgodi potres, to sanirajo. Če se pa v Ljubljani zgodi potres, je to katastrofa za Slovenijo,” opozarja akademik prof. dr. Peter Fajfar z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Zanašanje na srečo se prej ali slej izteče

“Velja pravilo, da potres, ki se je v naših krajih že zgodil, se lahko vedno ponovi, ” poudarja seizmologinja dr. Martina Čarman z Agencije za okolje.

Magnituda in intenziteta
\n
Magnituda potresa izraža količino ob potresu sproščene energije ter se jo izraža v Richterjevi lestvici, ki ima 10 stopenj. Ljubljanski potres je imel magnitudo 6,1. Najmočnejši potres v naših krajih, idrijski potres iz leta 1511 pa 6,8.
\n
Evropska potresna letvica ima 12 stopenj in izraža intenziteto potresa oziroma konkretne učinke potresa na površju. Nedavni potres v Zagrebu je imel intenziteto 7. stopnje, ljubljanski 8. do 9. stopnje, idrijski potres pa 10.

","excerpt":"Ob 125-letnici potresa, ki je spremenil Ljubljano","featured-media-id":29526,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174685805","abovetitle":"","subtitle":"Ob 125-letnici potresa, ki je spremenil Ljubljano","category-text":"False","permalink":"2020/03/ponovitev-ljubljanskega-potresa-bo-mnogo-vecja-katastrofa/","show-start":"2020-04-14T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-14T11:00:00+02:00","audio-length":"2791","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/14/Ponovitevljubljanskegapotresabomnogovejakatastrofa4711152.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685805","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Strokovnjaki na nevarne zgradbe opozarjajo že desetletja

"},{"kind":"html","content":"

Če je leta 1895 Ljubljana imela 31 000 prebivalcev, jih je danes skoraj desetkrat več. Med njimi številni ne živijo v potresno varnih objektih.

"},{"kind":"html","content":"

“Modeli kažejo, da bi se v primeru potresa 8. stopnje na območju Ljubljane 429 zgradb podrlo oziroma bilo močno poškodovanjih. V njih živi 11 600 ljudi ali 2,1 odstotka prebivalcev,” izpostavlja mag. Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.

"},{"kind":"html","content":"

Trgu smo prepustili tudi zdravo pamet

"},{"kind":"html","content":"

“Vemo, da se naravne nesreče bodo zgodile, čeprav so povsem nenapovedane. Problem je v tem, da smo vse prepustili trgu, predvsem pa našo zdravo pamet, ” je kritičen antropolog prof. dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.

"},{"kind":"html","content":"

Za večjo potresno varnost ne moremo računati na Bruselj

"},{"kind":"html","content":"

“Če se v neki veliki državi nekje zgodi potres, to sanirajo. Če se pa v Ljubljani zgodi potres, je to katastrofa za Slovenijo,” opozarja akademik prof. dr. Peter Fajfar z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

"},{"kind":"html","content":"

Zanašanje na srečo se prej ali slej izteče

"},{"kind":"html","content":"

“Velja pravilo, da potres, ki se je v naših krajih že zgodil, se lahko vedno ponovi, ” poudarja seizmologinja dr. Martina Čarman z Agencije za okolje.

"},{"kind":"html","content":"

Magnituda in intenziteta
\n
Magnituda potresa izraža količino ob potresu sproščene energije ter se jo izraža v Richterjevi lestvici, ki ima 10 stopenj. Ljubljanski potres je imel magnitudo 6,1. Najmočnejši potres v naših krajih, idrijski potres iz leta 1511 pa 6,8.
\n
Evropska potresna letvica ima 12 stopenj in izraža intenziteto potresa oziroma konkretne učinke potresa na površju. Nedavni potres v Zagrebu je imel intenziteto 7. stopnje, ljubljanski 8. do 9. stopnje, idrijski potres pa 10.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29526"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29526"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29526"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29526"}}}},{"type":"Post","id":"137372","attributes":{"wp-id":349121,"date":"2020-03-25T00:37:45+01:00","modified":"2020-04-07T10:46:41+02:00","slug":"svet-v-koronarecesiji","post-type":"post","title":"Svet v koronarecesiji","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/svet-v-koronarecesiji/","content":"

Pandemija novega koronavirusa bo po vsem sodeč povzročila katastrofo tudi v svetovnem gospodarstvu. Vrednosti delnic na borzah so že strmoglavile, nezaposlenost pa raste v nebo in vse kaže, da bo samo še slabše. Bruto družbeni proizvod v najbolj razvitih državah naj bi se po nekaterih ocenah letos zmanjšal za okoli 10%. Tako slabih številk menda nismo videli vse od velike depresije leta 1929.

Kaj vse to pomeni za globalno ekonomsko ter družbeno-politično življenje? Kaj za razmerja moči med državami? Kako bi se iz »koronarecesije« mogli izkopati čim hitreje in kaj nas utegne čakati na drugi strani krize? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo sociologa in predavatelja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Gorazda Kovačiča, ter ekonomiste: predavatelja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Jožeta P. Damijana, strokovnega sodelavca iste visokošolske ustanove, Igorja Feketijo, in predavatelja na Victorijini univerz v novozelandskem Wellingtonu, dr. Matevža Raškovića.

","excerpt":"O globalnih ekonomskih, socialnih in (geo)političnih posledicah pandemije","featured-media-id":29415,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174683938","abovetitle":"","subtitle":"O globalnih ekonomskih, socialnih in (geo)političnih posledicah pandemije","category-text":"False","permalink":"2020/03/svet-v-koronarecesiji/","show-start":"2020-04-07T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-07T11:00:00+02:00","audio-length":"3206","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/06/Svetvkoronarecesiji4700855.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683938","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"400"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29415"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29415"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29415"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29415"}}}},{"type":"Post","id":"136947","attributes":{"wp-id":347949,"date":"2020-03-18T00:37:57+01:00","modified":"2020-04-01T07:55:35+02:00","slug":"intelekta-cepivo-zdravilo-novi-koronavirus","post-type":"post","title":"Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/intelekta-cepivo-zdravilo-novi-koronavirus/","content":"

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.

S cepivom bomo cepili celotno človeško populacijo – od dojenčkov do starih ljudi – zato bo moralo biti absolutno varno. Roman Jerala
\n
Novi koronavirus je že mutiral in tudi še bo. Vsi virusi se hitro spreminjajo, hitro se tudi razmnožujejo. Sprememb je še posebej veliko, ko virus preskoči z ene vrste na drugo. Maja Ravnikar
\n
V prvi fazi okužbe pomagata dve stari zdravili, ki delujeta proti malariji. Preprečita nastajanje encima, ki ga virus potrebuje, zato predvidevamo, da bodo simptomi okužbe blažji. – Borut Štrukelj
\n
Več raziskovalnih skupin je dokazalo, da je proti novemu koronavirusu učinkovito cepivo, ki so ga razvili za SARS. Andrej Trampuž
\n
Smo v obdobju epidemije, ki je kritično za nadaljevanje epidemije. Janez Tomažič

Število okuženih in obolelih za novim koronavirusom se v Sloveniji povečuje. Podatki in krivulje, s katerimi strokovnjaki spremljajo število primerov, kažejo, da se stanje še nekaj časa ne bo umirilo. Zato je zdaj pomembno, da širjenje virusa čim bolj upočasnimo. Na dolgi rok bomo virus lahko najbolje obvladali z učinkovitim cepivom. Ker pa ne cepiva in tudi ne zdravila proti okužbi z novim koronavirusom še ni, skušajo tudi zdravniki v Sloveniji najtežjim bolnikom pomagati z nekaterimi že znanimi zdravili. Med njimi so tista za malarijo, ebolo, revmatoidni artritis, sars in hiv.

","excerpt":"Iskanje zdravila in cepiva. Strokovnjaki: na dolgi rok bomo virus najbolje obvladali z učinkovitim cepivom","featured-media-id":29309,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174682319","abovetitle":"","subtitle":"Iskanje zdravila in cepiva. Strokovnjaki: na dolgi rok bomo virus najbolje obvladali z učinkovitim cepivom","category-text":"False","permalink":"2020/03/intelekta-cepivo-zdravilo-novi-koronavirus/","show-start":"2020-03-31T10:10:00+02:00","show-end":"2020-03-31T11:00:00+02:00","audio-length":"2191","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/30/Raziskovalcihitijovendarasninjihovzaveznik4693167.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682319","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

S cepivom bomo cepili celotno človeško populacijo – od dojenčkov do starih ljudi – zato bo moralo biti absolutno varno. Roman Jerala
\n
Novi koronavirus je že mutiral in tudi še bo. Vsi virusi se hitro spreminjajo, hitro se tudi razmnožujejo. Sprememb je še posebej veliko, ko virus preskoči z ene vrste na drugo. Maja Ravnikar
\n
V prvi fazi okužbe pomagata dve stari zdravili, ki delujeta proti malariji. Preprečita nastajanje encima, ki ga virus potrebuje, zato predvidevamo, da bodo simptomi okužbe blažji. – Borut Štrukelj
\n
Več raziskovalnih skupin je dokazalo, da je proti novemu koronavirusu učinkovito cepivo, ki so ga razvili za SARS. Andrej Trampuž
\n
Smo v obdobju epidemije, ki je kritično za nadaljevanje epidemije. Janez Tomažič

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"408"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29309"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29309"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29309"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29309"}}}},{"type":"Post","id":"136544","attributes":{"wp-id":346837,"date":"2020-03-11T00:37:37+01:00","modified":"2020-03-24T11:30:48+01:00","slug":"telovadba-doma","post-type":"post","title":"Jane Fonda je to počela že v 80ih","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/telovadba-doma/","content":"

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.

Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: “Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru.” Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: “Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč.”

Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo.”Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin – menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov – je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase,” priporoča Škodlar.

Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta – spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko – nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: “Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije.”

A kdo je na drugi strani ekrana – je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:”Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani.” Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: “Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi.”

","excerpt":"Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj ","featured-media-id":29207,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174680781","abovetitle":"","subtitle":"Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj ","category-text":"False","permalink":"2020/03/telovadba-doma/","show-start":"2020-03-24T10:10:00+01:00","show-end":"2020-03-24T11:00:00+01:00","audio-length":"2691","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/23/JaneFondajetopoelaev80ih4684944.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680781","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29207"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29207"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"400","attributes":{"slug":"goran-deklevartvslo-si","name":"Goran Dekleva","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/dekleva-360x339.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"408","attributes":{"slug":"iztok-koncrtvslo-si","name":"Iztok Konc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"Vedno znova ugotavlja, da je imel sloviti Albert Einstein še kako prav, ko je nekoč rekel, da je lažje razbiti atom kot predsodek. Radio se mu zdi ključen medij, ki zmore in mora spreminjati svet na bolje. \r\n\r\nLeta 2010 se je pridružil ekipi Izobraževalnega programa, kjer mu pridejo še kako prav pridobljena znanja in izkušnje s študija medicine in psihologije. Njegova prva radijska obveznost in hkrati veselje je izobraževalna oddaja Ultrazvok, v kateri vas vsak četrtek ob 9.30 seznanja z novostmi v diagnostiki in zdravljenju bolezni ter z izsledki novejših raziskav. Pogosto pripravlja tudi oddaje Intelekta, Glasovi svetov in Sobotno branje, ustvarja pa tudi aktualne novinarske prispevke za dnevni in informativni program. \r\n\r\nKer mu leta in zamisli, ki še čakajo na uresničitev, ne dajo spati, se dvakrat mesečno druži tudi s poslušalci nočnega programa. V pogovoru z iskrivimi gosti odpira teme, za katere meni, da bi se v dnevnem vrvežu izgubile. Saj noč ima svojo moč, kot radio.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/konc-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"450","attributes":{"slug":"martina-cernertvslo-si","name":"Martina Černe","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/cerne-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"471","attributes":{"slug":"nina-slacekrtvslo-si","name":"Nina Slaček","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/slacek-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"509","attributes":{"slug":"tina-lamovsekrtvslo-si","name":"Tina Lamovšek","twitter":"@tinalamovsek","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"515","attributes":{"slug":"urska-henigmanrtvslo-si","name":"Urška Henigman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Urška Henigman je univerzitetna diplomirana kulturologinja, ki je svojo radijsko pot začela kot študentka v uredništvu informativnega programa leta 2005. Tri leta pozneje je pripravljanje novic in vodenje informativnih oddaj zamenjala za poglobljeno raziskovanje družbenih vprašanj v uredništvu izobraževalnega programa. Njena področja zanimanja so raznolika, od novih znanstvenih odkritij do problematike človekovih pravic. Predvsem pa spremlja razvoj digitalne tehnologije in njene vplive na posameznika, družbo in kulturo.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1893-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1893-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"528","attributes":{"slug":"andrej-prezeljrtvslo-si","name":"Andrej Prezelj","twitter":"","facebook":"","title":"Glasbeni urednik","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/02/andrej-prezelj-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"29207","attributes":{"wp-id":348817,"title":"dumbbells-2465478_1920","caption":"","media-source":"stevepb/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/dumbbells-training-fitness-gym-2465478/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29309","attributes":{"wp-id":349967,"title":"koronacepivo1","caption":"","media-source":"Ri_Ya/ Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/vaccine-virus-syringe-medical-4948463/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronacepivo1-980x550.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronacepivo1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronacepivo1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronacepivo1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29415","attributes":{"wp-id":351096,"title":"recession","caption":"","media-source":"geralt (Pixabay)","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/economy-finance-state-budget-4964514/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/recession-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/recession-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/recession-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/recession-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29526","attributes":{"wp-id":352218,"title":"LJ_Potres","caption":"","media-source":"ARSO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres-360x352.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29644","attributes":{"wp-id":353410,"title":"guitarist-407212_1920","caption":"","media-source":"SplitShire","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/guitarist-acoustic-guitar-man-boy-407212/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/guitarist-407212_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/guitarist-407212_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/guitarist-407212_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/guitarist-407212_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29756","attributes":{"wp-id":354368,"title":"glu glu","caption":"","media-source":"geralt/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/earth-globe-water-wave-sea-lake-216834/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-1200x673.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29852","attributes":{"wp-id":355394,"title":"IMG_3507","caption":"Mati domovina kliče, spomenik padlim branilcem Stalingrada, Volgograd, Rusija","media-source":"Goran Dekleva","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29933","attributes":{"wp-id":356358,"title":"seks covid","caption":"","media-source":"cdd20/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/medical-doctor-virus-coronavirus-4934010/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30041","attributes":{"wp-id":357446,"title":"ZDA Kitajska","caption":"","media-source":"tumisu/pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30206","attributes":{"wp-id":359204,"title":"lj","caption":"","media-source":"Martina Černe, osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":28,"count":276}}}