{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=308&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=308&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=29","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=308&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143312","attributes":{"wp-id":369478,"date":"2020-06-29T19:17:59+02:00","modified":"2020-07-07T12:06:32+02:00","slug":"intelekta-191","post-type":"post","title":"Posameznik in družba v obdobju distance","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/intelekta-191/","content":"

Nekako smo se že navadili, da se ob pozdravu ne rokujemo in ne objamemo, da si razkužujemo roke, da v zaprtih prostorih nosimo maske, da tistega, ki zakašlja, čudno pogledamo, in da, kjer lahko in kjer ne pozabimo, vzdržujemo priporočeno razdaljo najmanj meter in pol. Kaj ta nova normalnost, kot nekateri imenujejo nov način vedenja, prinaša dolgoročno? Kaj fizična distanca, strah pred okužbo, negotovost in druge omejitve družabnega življenja pomenijo v razvoju najmlajših in najstnikov? Ali pa na področju izobraževanja, na katerem so že znani različni scenariji o tem, kako bo potekalo prihodnje šolsko leto. Ti vključujejo tudi izobraževanje na daljavo in neživljenjska priporočila, smo večkrat slišali. A kako sploh zagotoviti dober učni proces, če bi se epidemiološka slika poslabševala? Katerim načelom dati prednost – zdravstvenim, pedagoškim, psihološkim? Kako iskati ravnovesje – med čim bolj celostnim razvojem otroka, zagotavljanjem varnega družinskega in šolskega okolja, kakovostjo znanja in izobraževanja ter zdravstvene slike celotne družbe? In če bo tudi v prihodnje vsaj del, če ne vse šolanje, potekalo na daljavo, kakšne šolarje, študente, posameznike in državljane bi vzgojil tak vzgojno-izobraževalni sistem, ki temelji na distanci?

Dr. Damijan Štefanc: \"Temelj vsakega pedagoškega procesa, ne glede na to, na kateri stopnji poteka, je odnos: odnos med učiteljem in učenci, odnos med učenci samimi, odnos tudi med učitelji samimi in odnos med učitelji in starši. In od kakovosti tega odnosa je odvisno, kako bomo uresničevali najširše vzgojno-izobraževalne cilje, ki si jih zastavimo v naših predšolskih in šolskih institucijah.\"

Psihologinja Bojana Moškrič opozarja na najmlajše, ki svet okoli sebe spoznavajo prek svojih staršev, bližine, dotika, obraza. Če je obraz zakrit in ker otrok čuti tudi negotovost ali celo strah staršev, to ni dobra popotnica za njegov razvoj. Sprašuje se, kako bo septembra potekalo uvajanje v vrtec. Tudi na višjih stopnjah izobraževanja so dileme o tem, kako naj bi potekal učni proces, velike. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri tem opozarjajo, da je mnenje, da na terciarni ravni izobraževanja izzivov ali težav z izobraževanjem na daljavo ni, zmotno. Zato so objavili izjavo z naslovom Neposredna izvedba študijskega procesa na fakultetah je temelj univerzitetnega izobraževanja.

Gosti: specialistki klinične psihologije in psihoterapevtki dr. Polona Matjan Štuhec in Bojana Moškrič, obe z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo, sociolog redni prof. dr. Roman Kuhar, tudi dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in pedagog izr. prof. dr. Damijan Štefanc, prav tako z ljubljanske filozofske fakultete.

","excerpt":"Kako bi lahko varnostna razdalja in vsi drugi omejevalni ukrepi vplivali na razvoj najmlajših in družbo v celoti? ","featured-media-id":24953,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174704853","abovetitle":"","subtitle":"Kako bi lahko varnostna razdalja in vsi drugi omejevalni ukrepi vplivali na razvoj najmlajših in družbo v celoti? ","category-text":"False","permalink":"2020/06/intelekta-191/","show-start":"2020-07-07T10:10:00+02:00","show-end":"2020-07-07T11:00:00+02:00","audio-length":"2862","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/07/Posameznikindrubavasudistance4828301.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704853","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Damijan Štefanc: \"Temelj vsakega pedagoškega procesa, ne glede na to, na kateri stopnji poteka, je odnos: odnos med učiteljem in učenci, odnos med učenci samimi, odnos tudi med učitelji samimi in odnos med učitelji in starši. In od kakovosti tega odnosa je odvisno, kako bomo uresničevali najširše vzgojno-izobraževalne cilje, ki si jih zastavimo v naših predšolskih in šolskih institucijah.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"501"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"24953"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/24953"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142879","attributes":{"wp-id":367466,"date":"2020-06-28T18:58:54+02:00","modified":"2020-06-30T12:51:27+02:00","slug":"intelekta-184","post-type":"post","title":"Bo aplikacija nadzorovala virus ali ljudi?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/intelekta-184/","content":"

Za nadzor širjenja okužbe z novim koronavirusom Kitajska izkorišča številne tehnologije, od aplikacij za pametne telefone do kamer, ki na ulicah in pri vhodih v poslopja s senzorji merijo telesno temperaturo in avtomatsko prepoznavajo obraze. Tehnologija beleži vse – s kom se posamezniki srečujejo, kam zahajajo in kaj tam počnejo. Oblasti tako hitro zaznajo nove izbruhe in jih z različnimi ukrepi omejijo. Za kršitelje so zagrožene večletne zaporne kazni. Če smo posnemali fizično distanco in ustavitev javnega življenja za zajezitev širjenja okužbe v prvem valu, je množični nadzor model, ki ga bodo demokratične države posnemale od Kitajske pri drugem valu?

Kakšno aplikacijo bo izbrala Slovenija še ni znano. Vlada je sicer mobilno aplikacijo za sledenje pri nadzoru karantene med nujnimi ukrepi za omejevanje epidemije novega koronavirusa predlagala že v prvem protikoronskem zakonu, vendar takrat zaradi velikega nasprotovanja, med drugim tudi informacijske pooblaščenke, predloga v državnem zboru niso sprejeli. Ob ponovnem naraščanju okužb v Sloveniji je vlada v okviru predloga novele četrtega protikoronskega zakona pripravila pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženim in za nadzor karanten. Pripravljena je torej pravna podlaga za aplikacijo, ki jo mora sprejeti državni zbor. Aplikacijo bi si potem lahko prostovoljno naložili na svoj telefon, razen če bi bili okuženi ali v karanteni. Takrat bi bila po besedah vladnega govorca Jelka Kacina obvezna.

Skrbi je več. Katere podatke bo zbirala, kdo jih bo hranil, kdo do njih dostopal, koliko časa? Imamo tehnologijo, s katero se lahko borimo proti številnim potencialnim zlorabam? Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan je povedal:

\"Proti vsem tem stvarem se da na nek način boriti, ampak, ne da se slediti ljudem, ne da bi sledil ljudem.\"

Bo torej aplikacija nadzorovala virus ali ljudi? Kot je razložil mikrobiolog in imunolog profesor doktor Alojz Ihan z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je ključen podatek za nadzor epidemije podatek o okužbah

\"Če se testira vsakega sumljivega za okužbo, potem so podatki boljši. Če se testira samo tiste, ki so klinično pomembno bolni, potem so taki podatki slabši.\"

Pravni red Evropske unije ščiti zasebnost in osebne podatke prebivalk in prebivalcev. Evropski parlament je tako odločil, da mora biti uporaba mobilne aplikacije prostovoljna, podatki morajo biti anonimizirani in se ne smejo hraniti v centralizirani bazi podatkov, aplikacija pa se mora ob koncu pandemije prenehati uporabljati. Zato doktorica Jelena Burnik z urada informacijske pooblaščenke poudarja previdnost pri izbiri aplikacije:

\"Tukaj ne razpravljamo o nekih rešitvah za kratko obdobje, pač pa o tehnologiji, ki jo bomo najbrž potrebovali dalj časa.\"

V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet? Gorazd Božič, vodja Si-Certa

\"Polno je nekih neznank, zato sem skeptičen, da bi aplikacije lahko bistveno pomagale. Prav zaradi vseh odprtih vprašanj.\"

Več o odprtih vprašanjih v zvezi z aplikacijo torej v Intelekti, na katero se lahko naročite v svoji aplikaciji za podkaste. Če pa nimate ali ne želite imeti te aplikacije oziroma nimate pametnega telefona, oddajo najdete tudi v naših spletnih arhivih.

","excerpt":"V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet?","featured-media-id":31003,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174703352","abovetitle":"","subtitle":"V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet?","category-text":"False","permalink":"2020/06/intelekta-184/","show-start":"2020-06-30T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-30T11:00:00+02:00","audio-length":"2489","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/29/Boaplikacijanadzorovalavirusaliljudi4819805.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703352","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Proti vsem tem stvarem se da na nek način boriti, ampak, ne da se slediti ljudem, ne da bi sledil ljudem.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Če se testira vsakega sumljivega za okužbo, potem so podatki boljši. Če se testira samo tiste, ki so klinično pomembno bolni, potem so taki podatki slabši.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Tukaj ne razpravljamo o nekih rešitvah za kratko obdobje, pač pa o tehnologiji, ki jo bomo najbrž potrebovali dalj časa.\"

"},{"kind":"html","content":"

V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet? Gorazd Božič, vodja Si-Certa

"},{"kind":"html","content":"

\"Polno je nekih neznank, zato sem skeptičen, da bi aplikacije lahko bistveno pomagale. Prav zaradi vseh odprtih vprašanj.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"515"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31003"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31003"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141707","attributes":{"wp-id":362422,"date":"2020-06-10T01:33:18+02:00","modified":"2020-06-23T14:15:34+02:00","slug":"intelekta-190","post-type":"post","title":"Nevralgične točke velesile Kitajske","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/intelekta-190/","content":"

Vzpon Kitajske je temeljito spremenil razmerja moči v svetu. Naraščajoče kitajske ambicije so vir številnih napetosti, pandemija in njene posledice pa so nezaupanje sveta še precej povečale. A z recesijo se je zdaj zamajal tudi znaten del notranje trdnosti, ki jo je Kitajski zagotavljala intenzivna gospodarska rast zadnjih desetletij. V deželi vse bolj narašča domači nacionalizem, ki ga oblast ne more puščati povsem ob strani, saj ga je sama dolgo vzpodbujala. Toda nacionalistične zahteve se rade razbohotijo in vse daljša vrsta meddržavnih sporov tako s sosedami kot z Združenimi državami Amerike zbuja skrb, v kolikšni meri bo Kitajska v prihodnje lahko zagotavljala regionalno in globalno stabilnost, koliko pa bo v prvi plan postavila svoje lastne ambicije. Kje so torej danes nevralgične točke azijske velesile, bomo preverili v tokratni Intelekti.

","excerpt":"Koronarecesija, naraščajoči nacionalizem in vrsta perečih geopolitičnih vprašanj - kitajsko stoletje se je znašlo pred brzicami","featured-media-id":30879,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174702253","abovetitle":"","subtitle":"Koronarecesija, naraščajoči nacionalizem in vrsta perečih geopolitičnih vprašanj - kitajsko stoletje se je znašlo pred brzicami","category-text":"False","permalink":"2020/06/intelekta-190/","show-start":"2020-06-23T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-23T11:00:00+02:00","audio-length":"2597","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/23/NevralginetokevelesileKitajske4809402.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702253","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30879"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30879"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30879"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30879"}}}},{"type":"Post","id":"141363","attributes":{"wp-id":360795,"date":"2020-06-03T00:38:13+02:00","modified":"2020-06-16T10:10:03+02:00","slug":"rasizem","post-type":"post","title":"Ko se zgodovina, ekonomija in politika vpišejo v barvo kože","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/rasizem/","content":"

Brutalen policijski umor Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu je pretresel ves svet. Grozljivi telefonski video posnetek Floyda, ki sredi ceste leži na trebuhu, hlasta za zrakom in v predsmrtnem strahu zaman vpije, da ne more dihati, medtem ko beli policist osem minut in 46 sekund neprizadeto kleči na njegovem vratu, je hitro zaokrožil po spletu in spodbudil najbolj množične proteste proti rasizmu, diskriminaciji in eksploataciji črncev v Združenih državah Amerike v zadnjega pol stoletja.

Protesti so se nato razširili tudi po drugih celinah. Demonstracije v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo so tako potekale v širokem loku od Sydneyja do brazilskega Sao Paola, v več zahodnoevropskih mestih pa so protestniki na lastno pest odstranili nekaj sramotnih javnih spomenikov, ki so slavili trgovce s sužnji in protagoniste evropskega kolonializma in imperializma.

A kakor se zdi, da se vse več ljudi zaveda, da je v sistematičnem izključevanju, izkoriščanju in uničevanju življenj, ki si za opravičilo jemlje barvo kože, nekaj barbarskega, tako se tudi zdi, da vendarle ne manjka onih drugih, ki že zgolj v poizkusu simbolne revalorizaciji črnske izkušnje prepoznavajo nevaren napad na lastno identiteto pa tudi na svoj položaj v družbi. Tako smo – poleg že skorajda predvidljivih čivkov ameriškega predsednika – minuli konec tedna v Londonu lahko opazovali tudi protidemonstracije tistih, ki hočejo javno razpravo o rasizmu prekvalificirati v razpravo o vandalizmu črncev in boju za ohranitev belske kulture.

Vse to dovolj jasno kaže, da se bomo morali kot globalizirana civilizacija, kot človeštvo o rasizmu še pogovarjati. Zato se v tokratni Intelekti sprašujemo, kaj pravzaprav je to sistemski rasizem, čemu oziroma komu služi in zakaj še vedno uspešno nagovarja ljudi – pa čeprav vemo, da je prav rasistična ideologija v preteklosti botrovala nekaterim najtemnejšim poglavjem v zgodovini: suženjstvu, kolonializmu in holokavstu? – Pri vsem tem nam pomagajo naši gostje pred mikrofonom: pesnica in pisateljica Katja Perat, antropologinja dr. Irena Šumi in sociolog kulture dr. Ičo Vidmar.

","excerpt":"Kaj je to rasizem? Čemu služi? Zakaj tudi po sužnjelastništvu, kolonializmu in holokavstu še vedno uspešno nagovarja ljudi?","featured-media-id":30687,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174700622","abovetitle":"","subtitle":"Kaj je to rasizem? Čemu služi? Zakaj tudi po sužnjelastništvu, kolonializmu in holokavstu še vedno uspešno nagovarja ljudi?","category-text":"False","permalink":"2020/06/rasizem/","show-start":"2020-06-16T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-16T11:00:00+02:00","audio-length":"2676","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/Kosezgodovinaekonomijainpolitikavpiejovbarvokoe4798354.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700622","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Marsikaj se je v času izrednih razmer moralo prilagoditi, tudi algoritmi za evidenco delovnega časa. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti namreč ne predvideva izjem. Kdo, kje, kdaj in koliko časa dela oziroma ne dela moramo beležiti ves čas. Tudi v času epidemije, v času izrednih delovnih razmer. Avtomatizirano beleženje delovnega časa je bilo zato treba prilagoditi. Podjetje Četrta pot ponuja kadrovski, registracijski in plačni informacijski sistem Kadris, ki so ga morali z vsakim novim koronazakonom spreminjati. Direktor prodaje in marketinga Sebastjan Kepic je potrdil, da ni šlo vse gladko:

»Na vseh straneh je bilo kar precej, če lahko rečem po domače, »švica«, da so zaposleni čez naš sistem dobili pravilne podatke in plače.«

Algoritmi delujejo najbolje, če imajo vse podatke. Najbolj so učinkoviti in natančni, kadar imajo vpogled v celotno situacijo. Kadar torej zbiramo vse. Na področju dela od doma bi to pomenilo, da s senzorji na telesu in v okolju ves čas merimo, kdaj človek dela in kdaj ne. In kaj bi pokazale teštevilke? Da že danes za marsikateri poklic delo še zdaleč ni omejeno na službene prostore in službeni čas. Dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pravi, da razmišlja o tem, kaj bo napisal, tudi doma ali med kolesarjenjem, česar avtomat za »štempljanje« ne more zabeležiti. Kako torej ustvariti algoritme za natančno merjenje delovnega časa, je to sploh mogoče? Pravi, da bi morali imeti na sebi kakšnih 500 senzorjev, ki bi ves čas merili vse. Takrat bi se umetna inteligenca lahko naučila, kaj vse počnemo, postali bi napovedljivi. Delodajalci bi imeli vse podatke, medicina bi imela vse podatke, zavarovalnice bi točno vedele, kdaj bomo umrli, razlaga in dodaja:

»Jasno vprašanje je, ali si to želimo? Jaz raziskujem umetno inteligenco in vem, da če si česa ne želim, je to.«

Zakaj moramo vse beležiti, samo zato ker lahko? Delamo boljše in učinkovitejše, ker zdaj vse beležimo? Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pravi, da ne, pravi, da 8 urni delavnik ne deluje več, saj nas delodajalci ne nadzorujejo več čez ure, ki jih preživimo v službi, saj obstajajo termini, kot so dolgi delavnik, plačane in neplačane nadure. Nadzor se je premaknil k rezultatom.

»Med karanteno so ljudje delali, čeprav niso hodili v službo. Samonadzor je najhujša oblika nadzora. Ali boš imel možnost zaslužka – to te disciplinira.«

Med redno zaposlenimi za nedoločen čas in samozaposlenimi je velika razlika, saj so ti že razvili strategije, kako se samoomejevati. Lenart J. Kučić z medijskega portala Pod črto pravi, da lahko hitro pregoriš, saj gre za nenavadno tekmo:

»Tekmuješ s tistim, ki se bo še bolj samoizkoriščal, kot se ti. Če hočeš biti konkurenčen, moraš pristati tudi na to.«

Ob tem poudarja, da je to le en vidik. Pomembna pa je širša slika. Ob tem izpostavi ameriškega antropologa Davida Graeberja, ki govori o totalitarizmu birokracije. Cela družba je danes tako ali drugače namreč podrejena diktatu birokracije, s podatki hranimo birokratski aparat, večja produktivnost pa je ultimativni fetiš. Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela ob tem pravi:

“Da ti samemu sebi konkuriraš ali namišljenemu boljšemu – to je kulturni uspeh neoliberalizma.”

Z algoritmi bi radi odpravili človeške napake, izbrisali predsodke, ovrgli stereotipe in ustvarili pravičnejšo družbo. Takšna je ideja, ki hrani razvoj algoritmov in vse večjo avtomatizacijo na področju socialnega varstva. Dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani pravi, da se vsega ne da opisati s številkami.

»Kdo se odloča, kaj se bo zbiralo, na kakšen način, v kakšnem obsegu, kako se to obdeluje in nenazadnje, kakšen algoritem se bo na podlagi tega oblikoval? To niso tehnološke zadeve, to so etična in vrednotna vprašanja. Tukaj zadaj so ljudje, tukaj zadaj so odločevalci, ki imajo vpliv na to, v katero smer bo tehnologija šla.«

","excerpt":"S podatkovno ekonomijo tlakujemo pot v novo obliko kapitalizma","featured-media-id":30419,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174698889","abovetitle":"","subtitle":"S podatkovno ekonomijo tlakujemo pot v novo obliko kapitalizma","category-text":"False","permalink":"2020/05/intelekta-189/","show-start":"2020-06-09T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-09T11:00:00+02:00","audio-length":"2644","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/08/Algoritmizacijadelamedteorijoinprakso4788495.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698889","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Na vseh straneh je bilo kar precej, če lahko rečem po domače, »švica«, da so zaposleni čez naš sistem dobili pravilne podatke in plače.«

"},{"kind":"html","content":"

»Jasno vprašanje je, ali si to želimo? Jaz raziskujem umetno inteligenco in vem, da če si česa ne želim, je to.«

"},{"kind":"html","content":"

»Med karanteno so ljudje delali, čeprav niso hodili v službo. Samonadzor je najhujša oblika nadzora. Ali boš imel možnost zaslužka – to te disciplinira.«

"},{"kind":"html","content":"

»Tekmuješ s tistim, ki se bo še bolj samoizkoriščal, kot se ti. Če hočeš biti konkurenčen, moraš pristati tudi na to.«

"},{"kind":"html","content":"

“Da ti samemu sebi konkuriraš ali namišljenemu boljšemu – to je kulturni uspeh neoliberalizma.”

"},{"kind":"html","content":"

»Kdo se odloča, kaj se bo zbiralo, na kakšen način, v kakšnem obsegu, kako se to obdeluje in nenazadnje, kakšen algoritem se bo na podlagi tega oblikoval? To niso tehnološke zadeve, to so etična in vrednotna vprašanja. Tukaj zadaj so ljudje, tukaj zadaj so odločevalci, ki imajo vpliv na to, v katero smer bo tehnologija šla.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"515"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30419"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30419"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140597","attributes":{"wp-id":357829,"date":"2020-05-20T00:37:59+02:00","modified":"2020-06-02T15:31:04+02:00","slug":"intelekta-covid","post-type":"post","title":"Življenje je predragoceno, da bi ga zakockali","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/intelekta-covid/","content":"

O novem koronavirusu vemo še zelo malo. Dr. Ana Gligić iz Beograda, ki je leta 1972 izolirala smrtonosni virus črnih koz, pravi: »Čeprav imam z virusi veliko izkušenj, sem bila presenečena. Novega koronavirusa ni poznal nihče na tem svetu. Nihče ni bil pripravljen na tak virus.« Človeštvo ima z virusi zelo različne izkušnje. Virus črnih koz smo pregnali in izkoreninili, izbruhe ošpic omejujemo s cepljenjem, proti HIV-u smo odkrili učinkovito zdravilo, virus gripe pa nas vedno znova preseneti. Kako uspešni pa bomo v boju proti novemu koronavirusu? Od česa je odvisno, kako smrtonosen bo drugi val?

V oddaji Intelekta sodelujejo: infektologinja prof. dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika Ljubljana), mikrobiologinja Ana Gligić iz Beograda, internist Andrej Bručan, epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ) in infektolog prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite Berlin).

Zakaj zgodbe o covidu 19 še ni konec? Dr. Ana Gligić je pred tednom v srbski in tudi širši javnosti vzbudila veliko pozornosti z napovedjo, da drugega vala koronavirusne bolezni 19 ne bo. »Po mojih izkušnjah pri takšnih okužbah drugega vala ni v istem letu. Pojavljali se bodo posamezna žarišča in posamezni naključni primeri okužbe. Če se bo jeseni pojavila manjša epidemija, če bo torej covid 19 postal sezonska bolezen, to ne bo drugi val. Po mojih izkušnjah takšne okužbe po prvem izbruhu bolj životarijo; le sem ter tja se pojavijo posamezni izbruhi, ki jih hitro pogasimo. Vendar bomo morali razviti dobre diagnostične metode. Če se bo namreč jeseni pojavila še gripa, jo bomo morali znati ločiti od covida 19. To bo najtežje.«

Človek je za novi koronavirus slepa ulica, pravi dr. Gligić. »Menim, da bo covid 19 postal sezonska bolezen. Novega koronavirusa iz narave namreč ne moremo odstraniti. Vendar bo s prehajanjem s človeka na človeka oslabel in sčasoma izgubil svojo moč.«

","excerpt":"Zakaj zgodbe o covidu 19 še ni konec?","featured-media-id":30305,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174697213","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj zgodbe o covidu 19 še ni konec?","category-text":"False","permalink":"2020/05/intelekta-covid/","show-start":"2020-06-02T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-02T11:00:00+02:00","audio-length":"2005","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/ivljenjejepredragocenodabigazakockali4779117.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697213","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"408"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30305"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30305"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30305"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30305"}}}},{"type":"Post","id":"140224","attributes":{"wp-id":356601,"date":"2020-05-13T00:37:52+02:00","modified":"2020-05-26T13:43:44+02:00","slug":"intelekta-188","post-type":"post","title":"Javni prostor po koronakrizi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/intelekta-188/","content":"

Po dveh mesecih socialne izolacije in izrednih ukrepov zaradi pandemije koronavirusa, se življenje počasi vrača na ulice in v sfero javnosti. Prej prazen javni prostor ponovno zapolnjujejo vsakdanje poti, opravki in srečevanja ljudi. Vprašanje ali se bomo povsem vrnili na stare tire in v znano normalnost pa zaenkrat še vedno nakazuje precej dilem in vzbuja negotovo vzdušje, saj nad nami ves čas bdi realna možnost ponovne vzpostavitve izrednih razmer. V obdobju epidemije sta se drastično spremenila tudi pomen in vloga javnega prostora. Kot poudarja arhitekt, publicist, član uredništva revije Outsider in član skupine Nonument, Miloš Kosec je prva in najbolj očitna prostorska posledica epidemije spoznanje, da se lahko stvari radikalno, globalno in naenkrat spremenijo in da je javni prostor tista fizična sfera, s katero lahko oblast operira bistveno bolj svobodno in po svoje kot v zasebni sferi, v sferi lastnih domov. Ob tem pa smo lahko videli relativno redko manifestacijo javnega življenja v grškem smislu, dodaja Miloš Kosec in sicer v poskusu opozarjanja na to, da bi bilo treba participirat pri odločitvah vladanja o javnem prostoru in pri odločitvah o drugih javnih zadevah.

Govorim o protestih, ki so se odvili na javnem trgu. Javni prostor ne samo kot površina trgovanja in srečevanja, površina kjer se odvijajo socialni stiki, ampak javni prostor kot prostor politike, demokracije in soodločanja

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož poudarja, da je bilo polnjenje javnega prostora s politično vsebino izvedeno na bistveno bolj kreativni način kot v preteklosti

Meni je bilo zanimivo opazovati kako so ljudje neka določena pravila kreativno predelali; da so prostor protesta raztegnili na več ulic, da so uporabili dovoljeno prevozno sredstvo, da so se premikali in ne ustvarjali gneče, ki bi ogrožala zdravje in tudi sicer se mi zdi, da so ljudje pričeli uporabljati javni prostor bistveno bolj drugače

Ob vprašanju kako misliti javni prostor in javno sfero po krizi zaradi koronavirusa, se po mnenju sogovornikov odpira vrsta povsem novih vidikov in nepričakovanih priložnosti za vzpostavitev bolj pravične, strpne in trajnostno naravnane družbe.

","excerpt":"O tem ali smo po obdobju epidemije tudi javni prostor uzrli v drugačni luči","featured-media-id":30206,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174695706","abovetitle":"","subtitle":"O tem ali smo po obdobju epidemije tudi javni prostor uzrli v drugačni luči","category-text":"False","permalink":"2020/05/intelekta-188/","show-start":"2020-05-26T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-26T11:00:00+02:00","audio-length":"2582","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/Javniprostorpokoronakrizi4771832.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695706","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Govorim o protestih, ki so se odvili na javnem trgu. Javni prostor ne samo kot površina trgovanja in srečevanja, površina kjer se odvijajo socialni stiki, ampak javni prostor kot prostor politike, demokracije in soodločanja

"},{"kind":"html","content":"

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož poudarja, da je bilo polnjenje javnega prostora s politično vsebino izvedeno na bistveno bolj kreativni način kot v preteklosti

"},{"kind":"html","content":"

Meni je bilo zanimivo opazovati kako so ljudje neka določena pravila kreativno predelali; da so prostor protesta raztegnili na več ulic, da so uporabili dovoljeno prevozno sredstvo, da so se premikali in ne ustvarjali gneče, ki bi ogrožala zdravje in tudi sicer se mi zdi, da so ljudje pričeli uporabljati javni prostor bistveno bolj drugače

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30206"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30206"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139815","attributes":{"wp-id":355550,"date":"2020-05-06T00:37:50+02:00","modified":"2020-05-20T18:32:19+02:00","slug":"hladna-vojna-2-0","post-type":"post","title":"Hladna vojna 2.0","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/hladna-vojna-2-0/","content":"

Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.

“Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev,” poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. “To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose.”

Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.

“Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe,” izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.

Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.

“Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti,” poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.

Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.

“Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ,” še opozarja Zorana Baković.

","excerpt":"Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj","featured-media-id":30041,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174693801","abovetitle":"","subtitle":"Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj","category-text":"False","permalink":"2020/05/hladna-vojna-2-0/","show-start":"2020-05-19T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-19T11:00:00+02:00","audio-length":"2734","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/Hladnavojna2.04760768.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693801","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev,” poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. “To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose.”

"},{"kind":"html","content":"

Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.

"},{"kind":"html","content":"

“Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe,” izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.

"},{"kind":"html","content":"

Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.

"},{"kind":"html","content":"

“Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti,” poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.

"},{"kind":"html","content":"

Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.

"},{"kind":"html","content":"

“Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ,” še opozarja Zorana Baković.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30041"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30041"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30041"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30041"}}}},{"type":"Post","id":"139412","attributes":{"wp-id":354570,"date":"2020-04-29T00:38:06+02:00","modified":"2020-05-12T09:14:51+02:00","slug":"intelekta-187","post-type":"post","title":"Seks z masko ni varen seks","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intelekta-187/","content":"

Za ustavitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 smo se fizično odmaknili eden od drugega. Za zdaj še ne vemo, kako dolgo bomo morali ohranjati razdaljo dveh metrov. Če je na različnih področjih življenja to izvedljivo, saj nam tehnologija omogoča različne družabne in družbene stike, pa se postavlja vprašanje, kako bo trenutna situacija vplivala na spolnost. Kako zaščititi sebe in druge in hkrati uživati? Bo Covid-19 trajno spremenil spolnost in spolne prakse, tako kot jih je epidemija AIDS-a? Je za varno spolnost z naključnimi spolnimi partnerji dovolj, če si nataknemo masko?

Ukrepi za zajezitev širjenja bolezni Covid 19 se sproščajo, številne restavracije in lokali vabijo na svoje terase na prostem. Pri Združenju Drogart so v okviru programa spolno prenosljive okužbe v nočnem življenju oblikovali navodila za varno spolnost v času epidemije koronavirusa. Kot nam je pojasnil Simon Kovačič, gre za smernice v več korakih:

PRVI KORAK – trenutno se vzdržite seksa z naključnimi partnerji

Spolno željo lahko potešite z masturbiranjem, gledanjem pornografskih filmov, eksperimentiranjem s spolnimi igračkami. Morda je ravno zdaj tudi pravi čas za razvijanje samostojnih spolnih fantazij.

DRUGI KORAK – vzemite si več časa pri spoznavanju spolnih partnerjev

Pogovarjajte se po telefonu, prek družabnih medijev, videokamer, tudi v živo na neki varni razdalji. Pogovarjajte se o željah, fantazijah. Morda do fizičnega seksa nikoli ne bo prišlo, morda pa bo seks še toliko boljši, ker boste osebo bolje spoznali. Odločite se lahko za spolne prakse na varni razdalji, kot je na primer seks po telefonu, videoseks, ali morda celo “masturbiranje na varni razdalji”. Tudi takšen seks je lahko zelo zanimiv in poln adrenalina.

TRETJI KORAK – z naključnimi spolnimi partnerji se odkrito pogovarjajte o zdravstvenem stanju

Če se kljub vsemu odločite za seks z naključnim partnerjem, imejte čim bolj odprto komunikacija o zdravju. Ali je oseba morda že prebolela okužbo, koliko je imela naključnih partnerjev v zadnjem obdobju, je bila v stikih s potencialno okuženimi osebami. Treba se je pogovarjati! Tudi zato, da vsak posameznik ve, v kaj se spušča. Če ste vi ali potencialni spolni partnerji bolni, prehlajeni ali kažete kakršnekoli znake okužbe, se v seks definitivno ne spuščajte. Priporočamo tudi čim manj različnih spolih partnerjev. Po seksu z naključnim spolnim partnerjem je dobro, da vseeno čim bolj omejite osebne stike v svojem življenju, predvsem z rizičnimi skupinami kot so na primer babice in dedki.

Več vplivu epidemije Covid-19 na spolnost pa v tokratni Intelekti.

","excerpt":"Kako bo SARS-CoV-2 spremenil spolnost?","featured-media-id":29933,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174692157","abovetitle":"","subtitle":"Kako bo SARS-CoV-2 spremenil spolnost?","category-text":"False","permalink":"2020/04/intelekta-187/","show-start":"2020-05-12T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-12T11:00:00+02:00","audio-length":"2993","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Sekszmaskonivarenseks4751918.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692157","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

PRVI KORAK – trenutno se vzdržite seksa z naključnimi partnerji

"},{"kind":"html","content":"

DRUGI KORAK – vzemite si več časa pri spoznavanju spolnih partnerjev

"},{"kind":"html","content":"

TRETJI KORAK – z naključnimi spolnimi partnerji se odkrito pogovarjajte o zdravstvenem stanju

"},{"kind":"html","content":"

Več vplivu epidemije Covid-19 na spolnost pa v tokratni Intelekti.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"515"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29933"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29933"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139020","attributes":{"wp-id":353578,"date":"2020-04-22T00:37:50+02:00","modified":"2020-05-05T10:10:03+02:00","slug":"korenine-druge-svetovne-vojne","post-type":"post","title":"Korenine druge svetovne vojne","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/korenine-druge-svetovne-vojne/","content":"

Čez nekaj dni bomo obeležili 75. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi. Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane.

Toda te ikonične podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v vsega šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte. Od z zemljo zravnanega britanskega Coventryja prek Dresdna in Varšave do Minska Evropejci na koncu povečini niso imeli kje bivati. Kot v knjigi Podivjana celina opozarja sodobni britanski zgodovinar Keith Lowe, so do konca vojne z delovanjem prenehale malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije, med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili.

Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt vsepovsod, torej. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? Kako je mogoče, da je po pičlih 21 letih, ki so minila od konca prve svetovne, tako imenovane vélike vojne, za katero se je nekoč celo govorilo, da si v luči opustošenja, ki ga je pustila za seboj, nihče ne bo drznil začeti novega spopada, 1. septembra leta 1939 vendarle izbruhnila še druga svetovna vojna? Kateri zgodovinski dejavniki so pravzaprav vodili v ponovni ples smrti? – Prav to vprašanje nas zaposluje v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo tri zgodovinarje: dr. Kornelijo Ajlec, predavateljico na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Bojana Godešo, znanstvenega svetnika pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in dr. Egona Pelikana, znanstvenega svetnika pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper.

","excerpt":"Ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi se sprašujemo, kaj je pravzaprav povzročilo največjo morijo v zgodovini? ","featured-media-id":29852,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174690619","abovetitle":"","subtitle":"Ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi se sprašujemo, kaj je pravzaprav povzročilo največjo morijo v zgodovini? ","category-text":"False","permalink":"2020/04/korenine-druge-svetovne-vojne/","show-start":"2020-05-05T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-05T11:00:00+02:00","audio-length":"2926","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/Koreninedrugesvetovnevojne4739634.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690619","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"400"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29852"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29852"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29852"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29852"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"400","attributes":{"slug":"goran-deklevartvslo-si","name":"Goran Dekleva","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/dekleva-360x339.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"408","attributes":{"slug":"iztok-koncrtvslo-si","name":"Iztok Konc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"Vedno znova ugotavlja, da je imel sloviti Albert Einstein še kako prav, ko je nekoč rekel, da je lažje razbiti atom kot predsodek. Radio se mu zdi ključen medij, ki zmore in mora spreminjati svet na bolje. \r\n\r\nLeta 2010 se je pridružil ekipi Izobraževalnega programa, kjer mu pridejo še kako prav pridobljena znanja in izkušnje s študija medicine in psihologije. Njegova prva radijska obveznost in hkrati veselje je izobraževalna oddaja Ultrazvok, v kateri vas vsak četrtek ob 9.30 seznanja z novostmi v diagnostiki in zdravljenju bolezni ter z izsledki novejših raziskav. Pogosto pripravlja tudi oddaje Intelekta, Glasovi svetov in Sobotno branje, ustvarja pa tudi aktualne novinarske prispevke za dnevni in informativni program. \r\n\r\nKer mu leta in zamisli, ki še čakajo na uresničitev, ne dajo spati, se dvakrat mesečno druži tudi s poslušalci nočnega programa. V pogovoru z iskrivimi gosti odpira teme, za katere meni, da bi se v dnevnem vrvežu izgubile. Saj noč ima svojo moč, kot radio.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/konc-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"450","attributes":{"slug":"martina-cernertvslo-si","name":"Martina Černe","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/cerne-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"471","attributes":{"slug":"nina-slacekrtvslo-si","name":"Nina Slaček","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/slacek-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"501","attributes":{"slug":"spela-sebenikrtvslo-si","name":"Špela Šebenik","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1948-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1948-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"515","attributes":{"slug":"urska-henigmanrtvslo-si","name":"Urška Henigman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Urška Henigman je univerzitetna diplomirana kulturologinja, ki je svojo radijsko pot začela kot študentka v uredništvu informativnega programa leta 2005. Tri leta pozneje je pripravljanje novic in vodenje informativnih oddaj zamenjala za poglobljeno raziskovanje družbenih vprašanj v uredništvu izobraževalnega programa. Njena področja zanimanja so raznolika, od novih znanstvenih odkritij do problematike človekovih pravic. Predvsem pa spremlja razvoj digitalne tehnologije in njene vplive na posameznika, družbo in kulturo.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1893-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1893-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"24953","attributes":{"wp-id":312374,"title":"intelekta4d","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/intelekta4d.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/intelekta4d-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/intelekta4d-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/intelekta4d.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29852","attributes":{"wp-id":355394,"title":"IMG_3507","caption":"Mati domovina kliče, spomenik padlim branilcem Stalingrada, Volgograd, Rusija","media-source":"Goran Dekleva","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_3507-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29933","attributes":{"wp-id":356358,"title":"seks covid","caption":"","media-source":"cdd20/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/medical-doctor-virus-coronavirus-4934010/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/seks-covid.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30041","attributes":{"wp-id":357446,"title":"ZDA Kitajska","caption":"","media-source":"tumisu/pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30206","attributes":{"wp-id":359204,"title":"lj","caption":"","media-source":"Martina Černe, osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/lj-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30305","attributes":{"wp-id":360421,"title":"covid900","caption":"","media-source":"Matryx/ Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/respirator-mask-ppe-corona-5047906/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid900-980x550.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid900-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid900-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/covid900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30419","attributes":{"wp-id":361488,"title":"algoritmizacija","caption":"","media-source":"StockSnap/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/analytics-charts-traffic-marketing-925379/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/algoritmizacija.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/algoritmizacija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/algoritmizacija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/algoritmizacija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30687","attributes":{"wp-id":363849,"title":"racism-2779943_1280","caption":"","media-source":"Firentis (Pixabay)","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/racism-pawn-scales-chess-white-2779943/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/racism-2779943_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/racism-2779943_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/racism-2779943_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/racism-2779943_1280-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30879","attributes":{"wp-id":365439,"title":"Kitajska tempelj","caption":"","media-source":"Pixabay/KimJong","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31003","attributes":{"wp-id":369396,"title":"aplikacije","caption":"","media-source":"geralt/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/corona-app-app-application-software-5009502/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/aplikacije-980x550.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/aplikacije-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/aplikacije-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/aplikacije.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":29,"count":282}}}