{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=293&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=293&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=173","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=293&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143496","attributes":{"wp-id":369819,"date":"2020-06-30T18:17:11+02:00","modified":"2020-07-11T08:18:05+02:00","slug":"duhovna-misel-1750","post-type":"post","title":"Emanuela Žerdin: Odprta vrata","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1750/","content":"

Vrata imajo zelo veliko različnih pomenov. So varnost, zaščita, zasebnost. Po drugi strani pa, ko se odprejo, postanejo most v notranjost doma, neke stavbe, dvorane, cerkve, kjer se dogajajo številne zanimive stvari.
\nNaš dom za ostarele ima prekrasna steklena dvojna vrata, ki so se ob začetku pandemije zaklenila in bila do pred kratkim strogo zaprta. Odpirala so se le od znotraj in le z dovoljenjem portirja si lahko vstopil skoznje.
\nPred nekaj dnevi pa so se vrata, ta lepa steklena vrata, spet odprla! Še zmeraj so tu kontrola, dezinfekcija rok in maske na obrazu, ali – vrata so odprta! Vsi smo se tega razveselili. Majhna gesta, ki je prinesla neizmerno veliko upanja in veselja! Vrata so odprta.
\nV nekdanjem glavnem mestu skupne države sem rada obiskovala tako katoliške kot pravoslavne cerkve. Ker so katoličani velika manjšina, so bile cerkve zaprte, saj niso imeli nikogar, ki bi pazil na to, kdo vstopa in kaj dela v svetiščih. No, pravoslavne cerkve so bile odprte od zgodnjega jutra do pozne večeri, poleti in ponoči. In nikoli niso bile prazne. Vsaj nekaj vernikov je tam molilo ali poslušalo čudovito petje pravoslavnih menihov.
\nOdprta vrata so neke vrste vabilo, da vstopiš, da pogledaš, kaj je tu notri, in da se obogatiš od tega, kar najdeš. Zato mi je hudo, ker sem po zahodni Evropi skoraj povsod naletela na številna zaprta cerkvena vrata … Pravijo, da zato, ker v cerkvah ni več mesta za molitev. Da je tam kakšna dvorana ali kaj podobnega …
\nKo zdaj spet odpiramo številna vrata, ne bi smeli pozabiti odpreti tudi vrat svojih srčnih »skrinjic«, kot je nekoč napisal največji Ivan Cankar: Vsak človek, tudi najsiromašnejši, ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ vedno s seboj in ga ne posodi nikomur … Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil dragocenega, spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo, spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti čutil in mislil. V to kamrico stopi ob usodni uri, stopi vanjo, da se povrne očiščen in utrjen, poln vere váse in v dobroto svojega bližnjega, poln zaupanja v dan in v večnost, poln moči, brez strahu, pripravljen na svatovanje in pripravljen na svojo lastno sedmino ...

","excerpt":"Vrata imajo zelo veliko različnih pomenov. So varnost, zaščita, zasebnost. Po drugi strani pa, ko se odprejo, postanejo most v notranjost doma, neke stavbe, dvorane, […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174705656","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1750/","show-start":"2020-07-11T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-11T06:00:00+02:00","audio-length":"383","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/11/EmanuelaerdinOdprtavrataMMC.PR1.20200711.6.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705656","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"394"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143449","attributes":{"wp-id":369772,"date":"2020-06-30T18:07:38+02:00","modified":"2020-07-10T07:42:11+02:00","slug":"duhovna-misel-1749","post-type":"post","title":"Zoran Kodela: Kako nam božja beseda pomaga preživeti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1749/","content":"

V današnji Duhovni misli katoliški duhovnik, urednik in direktor krščanske televizije Exodus Zoran Kodela razmišlja o tem, kako nam božja beseda pomaga preživeti.

","excerpt":"V današnji Duhovni misli katoliški duhovnik, urednik in direktor krščanske televizije Exodus Zoran Kodela razmišlja o tem, kako nam božja beseda pomaga preživeti.","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174705431","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1749/","show-start":"2020-07-10T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-10T06:00:00+02:00","audio-length":"377","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/ZoranKodelaKakonambojabesedapomagapreivetiMMC.PR1.20200710.5.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705431","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V današnji Duhovni misli katoliški duhovnik, urednik in direktor krščanske televizije Exodus Zoran Kodela razmišlja o tem, kako nam božja beseda pomaga preživeti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143397","attributes":{"wp-id":369719,"date":"2020-06-30T17:57:37+02:00","modified":"2020-07-09T07:36:06+02:00","slug":"duhovna-misel-1748","post-type":"post","title":"Silva Matos: Empatija kot post","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1748/","content":"

Človek, pri katerem prevladuje nezadovoljstvo, veliko nasprotuje drugim, ne prenese drugega mnenja, drugih odločitev. Nikdar se ne ve točno, za kaj je, ampak samo, da je proti. Predvsem pa proti komu je. Nekateri ljudje, si s tem pomagajo, da nadomestijo svojo vrzel, svojo praznino. A pravzaprav je to del dozorevanja človeka. Nihče se namreč ne more vzpenjati navzgor, če ni šel kdaj tudi navzdol.
\nHrepenenje po ugodju, po lahkotnem življenju, zapira vrata do ustvarjanja, pusti človeka praznega. Prazni so tudi njegovi morebitni dosežki na področju njegovega bistva. A hrepenenje po življenju je tako močno in neskončno prisotno v vsakem človeku, da ga je samo treba prebuditi, prebuditi njegovo zatrto dušo.
\nUstvarjeni smo tako, da lahko neposredno začutimo tudi čustvena stanja in hotenja drugih ljudi. A treba je spoznati pomen, smisel vživljanja v druge ljudi. Sprejeti moraš to lepo, v nas položeno naravnanost, da si predstavljaš, kako se počuti drugi, zaznavaš in razumevaš njegove občutke, misli, ki jih doživlja, se vanje vživljaš. Kadar je to doživljanje vzajemno, je zelo močno, omogoča nam doseči veliko povezanost, rast v odnosu.
\nEmpatija je še posebno dragocena v občutljivem obdobju odraščanja, ko ima mladostnik svoje, nove potrebe, ki pogosto šokirajo, so težko sprejete. Pa vendarle je bistveno, da jih najstnik ne zanika, ker se odrasli odzivajo z ogorčenjem, zaničevanjem. To pa povzroča razcepljenost znotraj jaza. Občutek, ki ga je imel kot otrok, da je lep, dober, ljubljen, povsem sprejet, se počasi zamegli, celo izgine. Morda se odloči, da še igra otroka, ker so njegove potrebe neprepoznavne. Toda tako izgublja stik s seboj in drugimi. Če ga je sram tega, kar potrebuje, sebe zavrača. Tu se zgradi bistvena pregrada med tem, kar je in kar bi moral biti.
\nMali otroci se v taki situaciji pač prilagodijo, ker tako preživijo. Sram rodi molčečnost, nepovezanost, zaprtost. Če se do najstnika ohranja spoštljiva, odprta komunikacija, se stik s starši, pomembnimi odraslimi ohranja. Večja je možnost izražanja težjih vsebin, zapletov. To daje občutek slišanosti, sprejetosti.
\nNihče ti ne more dati tako toplega objema, kot ljubljena oseba in človek išče ljubezen. Četudi to zanika. Ko se pokažejo znaki prizadetosti, nesporazuma, dvomov, problemov, je najbolj važno, da se odrasli najprej rešimo občutka prezasedenosti, vsakdanjih rutinskih nalog, tudi učnih načrtov. Namesto tega se vživimo, poglejmo v oči in zgodbo najstnika ter pomislimo tudi, kaj bi vi na njegovem mestu najbolj potrebovali. Tudi to je oblika posta. Dajte prostor ljubezni. Ljubezen je navdih, podaja roko iščočemu, tistemu, ki trka, da lažje začne poslušati sebe in svoje hrepenenje.

","excerpt":"Človek, pri katerem prevladuje nezadovoljstvo, veliko nasprotuje drugim, ne prenese drugega mnenja, drugih odločitev. Nikdar se ne ve točno, za kaj je, ampak samo, da […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174705235","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1748/","show-start":"2020-07-09T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-09T06:00:00+02:00","audio-length":"420","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/09/SilvaMatosEmpatijakotpostMMC.PR1.20200709.4.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705235","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"588"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143346","attributes":{"wp-id":369512,"date":"2020-06-29T19:25:22+02:00","modified":"2020-07-08T08:06:06+02:00","slug":"duhovna-misel-1747","post-type":"post","title":"Polonca Zupančič: Seneka o premagovanju strahu","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1747/","content":"

Seneka, rimski filozof iz 1. stoletja, je v 74. pismu prijatelju Luciliju zapisal nekaj misli o splošnem človeškem nagnjenju k temu, da je nezadovoljen svojo usodo in živi v nenehnem strahu. »Eden je žalosten, če izgubi otroke, drugi je v skrbeh, če so bolni, tretji se žalostí zaradi njihovega slabega vedenja in če se kako osramotijo; vidiš, ta trpi zaradi ljubezni do tuje žene, oni zaradi ljubosumnosti, ker se njegova žena ljubkuje z drugim. Dovolj je tudi takih, ki jih boli, če jim spodleti, kadar se za kaj potegujejo, nekatere pa celo dosežena častna služba naredi nesrečne. V vsem človeškem rodu pa je največ obžalovanja vrednih ljudi, ki jih straši smrt, ki jo povsod pričakujejo,« je zapisal za uvod.
\nV nadaljevanju je ugotavljal, da se je v našem kratkem življenju raznovrstnim udarcem usode nemogoče izogniti; bodisi zadenejo nas ali druge – vsepovsod je mogoče srečati koga, ki trpi zaradi kakšne nepredvidene nesreče. Nesreča nekoga drugega, ki smo ji priča, pa po njegovem mnenju prav zaradi bližine v nas vzbudi strah. Podobna je udarcu strele, ki ne zadene samo svojega cilja, pač pa presune tudi okolico. »Tuje in nenadne nesreče plašijo srca vseh. Kakor se ptice preplašijo, če le zaslišijo, da je nekdo ustrelil s fračo, tako nas vznemiri ne samo udarec, ampak vsak hrup,« je zapisal svoje razmišljanje. Običajno je, da se človek ustraši, vendar pa je pretiran in dolgotrajen strah neutemeljen, je prepričan Seneka, saj tako posameznik sam sebi odvzame duševni mir. Če živimo v nenehnem strahu, ne moremo biti zares srečni, kajti ta nas bo hromil in obvladoval na vsakem koraku. »Ni sreče brez neustrašnosti; slabo se živi, če je človek vedno v strahu,« ugotavlja filozof.
\nSeneka je zato prepričan, da obstaja samo ena pot, ki nas bo pripeljala do mirnega življenja, osvobojenega pretirane bojazni pred usodo: pot kreposti oziroma poguma. »Kajti kdor meni, da je kaj boljše od kreposti in da poleg nje obstaja še kakšna dobrina, sprejema v naročje vse, kar mu slepa sreča meče vanj, in boječe pričakuje njene izstrelke.« Če nismo zares krepostni in pogumni, bomo po njegovem mnenju vselej potihoma pričakovali nesrečo in se prepustili strahu, življenje v nenehni vznemirjenosti pa nas gotovo ne bo osrečevalo. Njegov nasvet je zato, da se popolnoma predamo usodi, na katero tako ali tako nimamo nobenega vpliva, in pomirjeno sprejmemo, kar nas bo zadelo. Resnično pogumen človek tako ni tisti, ki ne čuti nobenih strahov, pač pa tisti, ki se zanje ne zmeni in z zaupanjem stopa po svoji življenjski poti – tisti, ki kljub vsem strahovom sprejme neznano.

","excerpt":"Seneka, rimski filozof iz 1. stoletja, je v 74. pismu prijatelju Luciliju zapisal nekaj misli o splošnem človeškem nagnjenju k temu, da je nezadovoljen svojo […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174705027","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1747/","show-start":"2020-07-08T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-08T06:00:00+02:00","audio-length":"394","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/08/PoloncaZupaniSenekaopremagovanjustrahuMMC.PR1.20200708.3.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705027","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"480"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143296","attributes":{"wp-id":369462,"date":"2020-06-29T19:14:58+02:00","modified":"2020-07-07T07:45:05+02:00","slug":"duhovna-misel-1743","post-type":"post","title":"Janez Vodičar: Nepopoln dan","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1743/","content":"

Če bi vas prebudil z novico, da je končno napočil popoln dan vašega življenja, bi verjetno hitro zavili z očmi in me, spoštovani poslušalke in poslušalci, hitro začeli poslušati s stisnjenimi zobmi. »Gotovo gre za koga, ki ne ve, kaj je življenje, da govori o popolnem dnevu.« in »Bo že videl!« bi še privoščljivo dodali.
\nNemški pesnik Friedrich Hölderlin je zapisal, da je z dnevi kot z življenjskimi obdobji. Noben dan ni dovolj dolg, noben ni popolnoma lep, vsak je, če že ne napolnjen z mukami pa vsaj z nepopolnostjo. Vedno znova se pritožujemo čez življenje. Že otroci znajo tarnati nad svojim otroštvom. Spomnim se, kako sem sanjal, da se ne bi rodil v družini, v kateri sem se. Ne bi mi bilo treba delati na kmetiji, lahko bi šel kam na počitnice, kot so šli drugi, ne pa na njivo. Podobne sanje je imel ali ima vsak izmed nas. Nobeno življenjsko obdobje ni dovolj lepo, popolno, vsako prehitro mine. Kakor današnji dan, ki bo spet prinesel 'Bog si ga vedi, kaj'.
\nA ko se ozrem na svoje otroštvo, vidim, kako je bilo dobro vse to, kar sem moral takrat preživeti. In tako bi šel lahko v vsako obdobje svojega življenja. Verjamem, da tudi drugi tako razmišljate. Ko se prebijamo iz dneva v dan, nas tarejo skrbi, motijo številne stvari, občutek imamo, da nam življenje polzi iz rok. Če pa pogledamo nazaj, je občutek drugačen. Pogosto lahko mirno in zadovoljno rečemo, da je bilo takrat res lepo.
\nNisem navedel vsega, kar je o tem zapisal pesnik Hölderlin. Dodaja, da če seštejemo vse te nepopolne dni, ki so nam prej grenili življenje, na koncu dobimo vsoto, ki nas navdaja z veseljem in občutkom polnosti. Težko živimo v preteklosti in vsako tarnanje o tistih lepih starih časih nas hitro vznejevolji. Od preteklosti res nimamo kaj dosti, a brez nje ne moremo živeti. Preteklost, ki pušča le bolečine in neizpolnjena hrepenenja, ne more biti hrana današnjega dne. Če pa z nemškim pesnikom zmoremo tako seštevati dni svojega življenja, da v vsej prikrajšanosti najdemo lepe in dobre trenutke, bosta tudi v nas radost in volja do življenja. Ne gre za prazno nostalgijo o zlatih starih časih, gre za dober temelj današnjega dne.
\nTudi današnji dan bo prekratek za vse, kar želimo storiti. Ne bo popoln, kot bi to navsezgodaj hoteli. Lahko pa iz njega naredimo droben biser, ki bo na verižici našega življenja počasi sestavljal čudovit spomenik radosti. Pot do tega je, da se spomnimo lepote včerajšnjega dne, lanskega leta, preteklega desetletja, in ob tem verjamemo, kako je tudi današnji dan drobno zrno semena za lepši jutri.

","excerpt":"Če bi vas prebudil z novico, da je končno napočil popoln dan vašega življenja, bi verjetno hitro zavili z očmi in me, spoštovani poslušalke in […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174704825","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1743/","show-start":"2020-07-07T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-07T06:00:00+02:00","audio-length":"413","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/07/JanezVodiarNepopolndanMMC.PR1.20200707.2.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704825","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"411"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143155","attributes":{"wp-id":367743,"date":"2020-06-28T20:11:41+02:00","modified":"2020-07-06T07:57:11+02:00","slug":"duhovna-misel-1745","post-type":"post","title":"Duhovna misel","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1745/","content":"

Razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere, duhovnosti in humanizma.

","excerpt":"Razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere, duhovnosti in humanizma.","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174704616","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1745/","show-start":"2020-07-06T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-06T06:00:00+02:00","audio-length":"398","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/DuhovnamiselMMC.PR1.20200706.1.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704616","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere, duhovnosti in humanizma.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143106","attributes":{"wp-id":367693,"date":"2020-06-28T19:59:19+02:00","modified":"2020-07-05T12:21:06+02:00","slug":"duhovna-misel-1744","post-type":"post","title":"Edvard Kovač: Modrost in ljubezen svetih bratov","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1744/","content":"

Slovenci smo dosegli, da praznik svetih bratov Cirila in Metoda, v nasprotju s preostalimi kristjani po svetu, praznujemo zunaj postnega časa, saj bi ga radi praznovali z veselimi srci. Za slovensko kulturno izročilo sta namreč sveta brata tista, ki sta v slovanski jezik prelila najlepše speve in mu omogočila, da je izražal najglobljo radost ter začel odsevati hrepenenje po večnosti. To je namreč bogoslužni jezik, ki stopa v najvišjo lepoto in ob pomoči katerega segamo celo v neizrekljivo.

Tako se je svetima bratoma slovanski jezik predstavil kot angelski glas iz višav, ki v sklopu slovanske liturgije zazveni v človeškem srcu in ga popelje nazaj v neslutene višave. Življenjepisec svetih bratov v svojem delu »Žitje sv. Cirila in Metoda« opisuje, kako je papež Hadrijan spoštljivo šel iz Rima svetima bratoma naproti in da so, ko je potrdil njune slovanske bogoslužne knjige, vso noč veselih src prepevali liturgične speve. V tem je velika simbolika: svetlobo, spoznanje in lepoto je mogoče zaznati le ob pomoči trajnega duhovnega in tudi umetniškega ustvarjanja.

Toda iz te duhovnosti in tudi mističnega izkustva slovanske liturgije prihaja prav tako izjemno veselje, veselje nad intelektualnim delom in življenjem. Zato je mlajši brat, Konstantin, v Rimu stopil v samostan in dobil ime Ciril. Želel se je popolnoma predati duhovni znanosti. Slovel je po modrosti in iskrivosti, zato so mu ob smrti dali častitljiv vzdevek Filozof. Toda njegova modrost je izhajala iz svetih knjig, zato je bila to modrost ljubezni. Te modrosti so bili ljudje deležni tudi na njegovem grobu, zato je bazilika sv. Klemena, v kateri so ga pokopali, postala svet kraj tolažbe in uslišanj.

Sveti Metod pa se je kot nadškof odpravil nazaj na Moravsko, da bi navdih svete liturgije uvedel v utrip vsakdanjega življenja. Zato je potreboval ustanove, ki bi ljudem pomagale živeti. Ustanovil je moravsko metropolijo, pravno urejeno cerkveno pokrajino, in to je bil začetek slovanske državnosti. Njegovi življenjepisci pripovedujejo o milini, ki je bila značilna za njegov odnos do vseh ljudi. Z njo je pokazal, da oblast ni nič slabega, če jo le izvajamo odgovorno in z ljubeznijo.

Vemo, da je naša evropska civilizacija v krizi. Prav je, da se vrne k svojim virom, med katere sodi tudi dediščina svetih bratov Cirila in Metoda, ter začne iskati prave modrosti ter razvijati ustanove, ki bodo vzbujale spoštovanje zaradi svoje pravičnosti in človeškosti.

","excerpt":"Slovenci smo dosegli, da praznik svetih bratov Cirila in Metoda, v nasprotju s preostalimi kristjani po svetu, praznujemo zunaj postnega časa, saj bi ga radi […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174704494","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1744/","show-start":"2020-07-05T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-05T06:00:00+02:00","audio-length":"389","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/05/EdvardKovaModrostinljubezensvetihbratovMMC.PR1.20200705.7.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704494","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"392"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143160","attributes":{"wp-id":367749,"date":"2020-06-28T20:35:00+02:00","modified":"2020-07-04T12:27:15+02:00","slug":"duhovna-misel-1746","post-type":"post","title":"Alenka Veber: Božji prst","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1746/","content":"

Izmed vsega, kar krasi človeško telo, so mi najbližje roke, še posebno del te okončine od zapestja do konca prstov. Leva in desna ter na vsaki po pet prstov. Kako čudovita telesna zgradba človeka, ki pa vendarle ne deluje sama od sebe.
\nCenjeni poslušalci in poslušalke, verjamem, da vas je veliko takih, ki živite od truda svojih rok. Mogoče kateri izmed vas samo sedi križem rok ali pa roke tišči globoko v žepih. Tudi prav. Tako prvo kot drugo lahko pripomore k razmišljanju. In če nič drugega, vsaj ne škoduje drugim.
\nVerjamem pa tudi, da je med vami kdo, ki kljub žuljem na rokah težko preživi iz meseca v mesec ali pa jesen življenja preživlja v domu za starejše brez fičnika v žepu. Kljub pridnim rokam. Ne, vsako delo res ne prinaša polnih vreč zlata. Je pa častno.
\nNi vse, kar nas obdaja, vse, kar lahko vzamemo v roke, samo delo človeških rok. Vsaj za nas kristjane velja, da verujemo tudi v delo Božjih rok. Močno verni se popolnoma izročajo v Njegove roke. Spet drugim ni prav nič mar za Božji prst, ki naj bi nas svaril, opominjal in celo kaznoval. A v objem Božjih rok planemo številni, verni in neverni, če ne prej, pa takrat, ko se znajdemo v hudi življenjski stiski. Kako močan je Božji objem pri enih ali drugih, ne vem. In kdo si zasluži močnejši objem, verni ali neverni, prav tako ne. A v veri gorčičnega zrna vendarle verjamem v moč Božjega prsta.
\nBožji prst je, tako beremo v Stari zavezi, popisal dve kamniti plošči in ju izročil Mojzesu na gori. Na njiju so bile postava in zapovedi, ki jih je Bog zapisal ljudstvu v poduk. Postava in zapovedi, ki gredo lahko v ušesa. Le dovzetni moramo biti zanje. Sicer se nam lahko zgodi, da bodo tudi nas doletele egiptovske nadloge.
\nDandanes se le redko kdo še boji Božjega prsta, tudi med vernimi velikokrat ni takih bojazljivcev. Ne glede na našo vero in nevero pa nam bo prišlo prav, če bomo kdaj pa kdaj s prstom pokazali najprej sami nase. Podajmo torej sami sebi prst, tako kot bo počasi pomlad podala prst poletju. Mogoče bomo tako prepoznali, da za vse naše nadloge vendarle niso krivi samo drugi, pa čeprav nas že vse življenje kdo vrti okrog prsta. Marsikdaj imamo prste vmes tudi sami.
\nPa tudi predolgo čakanje na Božji prst nas ne bo pripeljalo nikamor, zato je vredno zbrati pogum in kdaj pa kdaj komu stopiti na prste ali koga celo udariti po prstih, še posebno predolgih.
\nIn kar je najlepše pri tej človeški okončini, so čiste roke. Le da si rok ne smemo umiti po pilatovsko. K čistoči naših rok bo največ pripomogla poštenost.

","excerpt":"Izmed vsega, kar krasi človeško telo, so mi najbližje roke, še posebno del te okončine od zapestja do konca prstov. Leva in desna ter na […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174704353","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1746/","show-start":"2020-07-04T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-04T06:00:00+02:00","audio-length":"352","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/04/AlenkaVeberBojiprstMMC.PR1.20200704.6.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704353","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"355"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143010","attributes":{"wp-id":367597,"date":"2020-06-28T19:34:01+02:00","modified":"2020-07-03T07:57:05+02:00","slug":"duhovna-misel-1742","post-type":"post","title":"Silvester Molan: Duhovne vaje - srečanje z Bogom","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1742/","content":"

V tokratni duhovni misli evangelijski pridigar Silvester Molan razmišlja o našem odnosu z Bogom. Poglobimo ga lahko tudi z duhovnimi vajami.

","excerpt":"V tokratni duhovni misli evangelijski pridigar Silvester Molan razmišlja o našem odnosu z Bogom. Poglobimo ga lahko tudi z duhovnimi vajami.","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174704110","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1742/","show-start":"2020-07-03T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-03T06:00:00+02:00","audio-length":"349","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/03/SilvesterMolanDuhovnevaje-sreanjezBogomMMC.PR1.20200703.5.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704110","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V tokratni duhovni misli evangelijski pridigar Silvester Molan razmišlja o našem odnosu z Bogom. Poglobimo ga lahko tudi z duhovnimi vajami.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"618"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142960","attributes":{"wp-id":367547,"date":"2020-06-28T19:20:58+02:00","modified":"2020-07-02T07:30:05+02:00","slug":"duhovna-misel-1741","post-type":"post","title":"Zmago Godina: Govorice","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/duhovna-misel-1741/","content":"

Kot otroci smo se večkrat igrali “gluhi telefon”. Sedeli smo v krogu in v uho svojega soseda šepetaje ponovili stavek, ki ga je nekdo povedal prvi. Že po dveh ali treh postajah je to sporočilo bilo močno spremenjeno, na cilj pa je skoraj vedno prispelo povsem drugačno in brezsmiselno sporočilo. Podobno se dogaja tudi z govoricami.
\nNekemu zakonskemu paru se je rodil prvi otrok, leto za tem drugi in leto pozneje še tretji. Naslednje leto se je naenkrat slišalo, da bodo dobili še četrtega otroka. Čeprav sta zakonca to zanikala, jima nihče ni verjel. Zaskrbljen starejši par jima je prinesel letak, na katerem je obširno pisalo o kontracepciji. Nekaj mesecev pozneje so celo klicali iz moževe službe in ga pozvali, naj prinese dokumente o rojstvu četrtega otroka. In ko so se naslednje poletje preselili v drug kraj, so tamkajšnje cerkvene skupnosti pričakovale pastorja s tremi otroki in visoko nosečo ženo.
\nGovoric očitno ni mogoče spraviti s sveta. Zato je toliko pomembneje, da smo zelo kritični do takih zgodb, in to tudi ali predvsem takrat, ko imajo nekatere od njih zelo pobožen prizvok. Vsem govoricam se ne moremo smejati. Marsikatere namreč zadajo bolečine, nekatere so celo take, da lahko za vedno uničijo človekov sloves.
\nKaj lahko naredimo, da se polresnice ali neresnice ne bi tako zlahka širile? Eden izmed
\nsvetopisemskih nasvetov se glasi: “Vse preizkušajte.” (1 Tes 5,21) Govorica je nekaj, kar govorimo naprej, ne da bi vedeli, ali je resnično. Kolikokrat smo se že zalotili, da govorimo drugim to, kar smo slišali, ne da bi se prepričali, ali to resnično drži!
\nSkušnjava, da bi slišano povedali naprej, je velika. Kdor razglaša novice, temu vsi pozorno prisluhnejo. V času, ko lahko vsakdo na svetovnem spletu objavi, kar želi, je to še posebno privlačno. In le če sami postanemo žrtev govoric, čutimo, kako lahko to boli.
\nV Jakobovem pismu 3,5 je napisano: “Tako je tudi z jezikom: čeprav je majhen, se šopiri z velikimi dosežki. Poglejte, kako velik požar lahko nastane iz čisto majhnega jezička plamena.” (ŽJ) Zato ravnajmo s svojim jezikom – tem malim ognjem – kar se da previdno. Tudi če je kakšna pikantna zgodba resnična, nas to ne obvezuje, da jo povemo naprej. Sploh ne!

","excerpt":"Kot otroci smo se večkrat igrali “gluhi telefon”. Sedeli smo v krogu in v uho svojega soseda šepetaje ponovili stavek, ki ga je nekdo povedal […]","featured-media-id":3177,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/duhovna-misel/174703899","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/06/duhovna-misel-1741/","show-start":"2020-07-02T05:50:00+02:00","show-end":"2020-07-02T06:00:00+02:00","audio-length":"258","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/02/ZmagoGodinaGovoriceMMC.PR1.20200702.4.0550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703899","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"293"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"522"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3177"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/3177"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"355","attributes":{"slug":"alenkaveber","name":"Alenka Veber","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"392","attributes":{"slug":"edvard-kovac","name":"Edvard Kovač","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"394","attributes":{"slug":"emanuela-zerdin","name":"Emanuela Žerdin","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"411","attributes":{"slug":"janez-vodicar","name":"Janez Vodičar","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"480","attributes":{"slug":"poloncazupancic","name":"Polonca Zupančič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"522","attributes":{"slug":"zmago-godina","name":"Zmago Godina","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"588","attributes":{"slug":"silva-matos","name":"Silva Matos","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"618","attributes":{"slug":"silvester-molangosti-rtvslo-si","name":"Silvester Molan","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"3177","attributes":{"wp-id":76029,"title":"duhovna-misel","caption":"","media-source":"Duhovna misel","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/01/duhovna-misel-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/01/duhovna-misel-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/01/duhovna-misel-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/01/duhovna-misel-1024x576.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":173,"count":1721}}}