{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=tatjana-pirc&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=tatjana-pirc&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","next":null,"prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"141033","attributes":{"wp-id":359580,"date":"2020-05-28T00:38:08+02:00","modified":"2020-06-10T12:54:40+02:00","slug":"intervju-238","post-type":"post","title":"Na RTV in na nogomet se vsi spoznamo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/intervju-238/","content":"

“Bil sem kapitan, direktor banke, papirnice, hotela, filmskega sklada in celo materinskega doma. Pa tudi pomočnik generalnega direktorja RTV sem bil, ko smo zavod sanirali in zagotovili 125 milijonov evrov za njegovo nemoteno delovanje do sedaj,” je o sebi napisal Igor Kadunc, ki od aprila 2017 vodi slovensko javno radiotelevizijo.

RTV prispevek se ni spremenil že od leta 2012. Koliko je še manevrskega prostora za varčevanje? Ne prav veliko, ker se že predolgo varčuje, za vsak evro pa lahko naročnikom pogledamo v oči, pravi Kadunc. Ko ga vprašamo o razlogih za žaljive tvite, pritiske in napade na RTV, pa pravi, da se vse to počne z nekim namenom.

”Dejstvo je, da je bil odnos predsednika vlade do te ustanove pozitiven le takrat, ko je bil direktor televizije dr. Možina, direktor radia Vinko Vasle, ko je MMC vodil Uroš Urbanija. Ne moremo pričakovati, da se bo ta odnos spremenil.”

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, pripoveduje tudi o tem, da se je javna radiotelevizija zelo dobro izkazala v času pandemije, omenja odnose z vlado, ministrstvom za kulturo, delo nadzornikov in pomen programskega sveta …

”Pri RTV je tako kot pri nogometu. Na nogomet se vsi spoznamo, ker ga gledamo. RTV je veliko več kot tisto, kar vidimo na zaslonu.”

RTV dela dobro, uresničuje svoje poslanstvo, pripravlja kakovostne vsebine, poudarja generalni direktor RTV Slovenija, ki izpostavlja, da si je demokracijo brez javne radiotelevizije nemogoče predstavljati. ”Mislil sem, da lahko nekaj naredim, zato sem tukaj in se trudim,” je v oddaji Intervju povedal Igor Kadunc.

","excerpt":"Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija ","featured-media-id":30474,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174699309","abovetitle":"","subtitle":"Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija ","category-text":"False","permalink":"2020/05/intervju-238/","show-start":"2020-06-10T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-10T11:00:00+02:00","audio-length":"2877","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/10/IgorKaduncgeneralnidirektorRTVSlovenija4790645.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699309","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

”Dejstvo je, da je bil odnos predsednika vlade do te ustanove pozitiven le takrat, ko je bil direktor televizije dr. Možina, direktor radia Vinko Vasle, ko je MMC vodil Uroš Urbanija. Ne moremo pričakovati, da se bo ta odnos spremenil.”

"},{"kind":"html","content":"

”Pri RTV je tako kot pri nogometu. Na nogomet se vsi spoznamo, ker ga gledamo. RTV je veliko več kot tisto, kar vidimo na zaslonu.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"643"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30474"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30474"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140192","attributes":{"wp-id":356529,"date":"2020-05-12T14:48:59+02:00","modified":"2020-05-12T18:56:58+02:00","slug":"rega-rega-rega-vedno-hujsa-je-zadrega","post-type":"post","title":"“Rega rega rega, vedno hujša je zadrega!”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/rega-rega-rega-vedno-hujsa-je-zadrega/","content":"

Premier Janez Janša je včeraj na uradni spletni strani predsednika vlade objavil basen o počasnem kuhanju žabe oziroma besedilo o vojni z mediji, ki ga začenja takole:

“Zelo verjetno ste že slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ‘ponarodele’ fraze, ki jih večina ljudi dobronamerno ponavlja, ne da bi se vprašala, kaj pravzaprav izgovarjajo. Če zakurite pod kotlom in žabo vržete v vrelo vodo, bo brž skočila ven. Če pa jo vržete v mlačno in počasi segrevate, bo obtičala v kotlu do bridkega konca.”

V nadaljevanju Janša opisuje medijske razmere in svoj odnos do medijev, v zaključku pa javnosti sporoča: “Ne čakajte torej, čas je zdaj. Pod kotlom močno gori. In v bistvu kuhajo vas, ne vlado.”

Tatjana Pirc je poklicala doktorja Borisa Vezjaka, profesorja na mariborski filozofski fakulteti, filozofa in medijskega kritika, ki poudarja, da je vojna z mediji stalnica Janeza Janše.

","excerpt":"Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi vojni z mediji oziroma \"basni\" o žabah, skuhanih v mlačni vodi","featured-media-id":29484,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174692417","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi vojni z mediji oziroma \"basni\" o žabah, skuhanih v mlačni vodi","category-text":"False","permalink":"2020/05/rega-rega-rega-vedno-hujsa-je-zadrega/","show-start":"2020-05-12T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"477","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/dr.BorisVezjakRegaregaregavednohujajezadrega4753133.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692417","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Premier Janez Janša je včeraj na uradni spletni strani predsednika vlade objavil basen o počasnem kuhanju žabe oziroma besedilo o vojni z mediji, ki ga začenja takole:

"},{"kind":"html","content":"

“Zelo verjetno ste že slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ‘ponarodele’ fraze, ki jih večina ljudi dobronamerno ponavlja, ne da bi se vprašala, kaj pravzaprav izgovarjajo. Če zakurite pod kotlom in žabo vržete v vrelo vodo, bo brž skočila ven. Če pa jo vržete v mlačno in počasi segrevate, bo obtičala v kotlu do bridkega konca.”

"},{"kind":"html","content":"

Tatjana Pirc je poklicala doktorja Borisa Vezjaka, profesorja na mariborski filozofski fakulteti, filozofa in medijskega kritika, ki poudarja, da je vojna z mediji stalnica Janeza Janše.

“Vlada dobro komunicira in hitro pojasnjuje, kaj se dogaja s covid19 doma in v tujini, da državljani dobijo občutek, kje smo, kam gremo,” razlaga Uroš Urbanija, v.d. direktorja Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Urbanija še zatrjuje, da vsem medijem zagotavljajo enak dostop do informacij.

Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.

Kaj pa se je zgodilo 5. aprila, ko je bil le en medij prisoten pri snemanju izjave predsednika vlade po njegovem obisku v ljubljanskem kliničnem centru? Uroš Urbanija odgovarja, da je medije takrat obveščal UKC.

“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.

Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.

“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.

Se že ve, kaj se je takrat zgodilo? “Trenutno se še kar ugotavlja,” je povedal Uroš Urbanija, ki doslej ni zaznal nobenega primera nesprejemljivega vladnega komuniciranja z mediji, ki bi ga lahko razlagali tudi kot izvajanje pritiska na novinarje.

“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.

Strokovnjak za komunikacijski menedžment Brane Gruban pravi, da moramo razlikovati informiranje in komuniciranje. Po njegovem mnenju gre slovenski vladi informiranje bolje, kot ji je šlo na začetku epidemije, komunicira pa še vedno slabo:

“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”

“Vlada je v času te zdravstvene, gospodarske in varnostne krize ubrala precej negativen pristop, nimam občutka, da bi medije in novinarje obravnavala kot partnerje,” pa ocenjuje dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Poudarja, da so mediji odigrali pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi in omejevanju škode, ki bi se lahko zgodila, številne televizijske in radijske postaje so spremenile in prilagodile svoje programe, nekateri mediji so odprli svoje spletne strani in zagotovili uporabnikom brezplačen dostop do vsebin.

“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.

","excerpt":"Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. ","featured-media-id":29692,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174688092","abovetitle":"","subtitle":"Kako gre v času virusne krize vladajočim od rok komuniciranje z mediji, novinarji in javnostjo? Strokovnjaki ocenjujejo, da ne najboljše. ","category-text":"False","permalink":"2020/04/komunikacija-vlade-v-casu-virusne-krize/","show-start":"2020-04-23T11:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1343","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/23/Komuniciranjevladezjavnostmi4721478.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688092","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prepričan je, da tako enakopravne obravnave medijev pri nas še ni bilo, saj lahko svoja vprašanja na novinarskih konferencah vlade s pomočjo RTV Slovenija neposredno ali na daljavo postavlja zelo širok krog medijev in novinarjev.

"},{"kind":"html","content":"

“O obisku smo mi posneli izjavo, jo po dogovoru s predsednikom vlade posredovali medijem in objavili na družbenih omrežjih UKC Ljubljana. Posebnega vabila na ta dogodek medijem nismo pošiljali,” pojasnjuje Jure Brankovič, vodja službe za stike z javnostjo UKC Ljubljana.

"},{"kind":"html","content":"

Kdo je televizijsko ekipo, ki je bila tam edina, obvestil o dogodku, ostaja neznanka.

"},{"kind":"html","content":"

“Vlada je začela v izjemno težkih okoliščinah, veliko stvari je bilo treba urediti, da imamo danes epidemijo nekako pod nadzorom. Ko človek dela v takih razmerah, se lahko pripeti tudi kakšna nehotena napaka,” komentira Urbanija sporne objave v prvih urah delovanja profila kriznega štaba vlade na omrežju Twitter.

"},{"kind":"html","content":"

“Če predsednik vlade napiše kritiko na račun medijev, to ni nobena travma, čeprav nekateri govorijo, da so to celo pritiski na medije in novinarje. Take kritike so stvar normalne svobodne razprave,” je prepričan Urbanija, ki se mu zdi absurdno, da bi nek tvit pomenil pritisk na novinarja.

"},{"kind":"html","content":"

“Ne prepoznamo komunikacijskih ciljev in strategije, ne vemo, kdo je neposredno odgovoren za komuniciranje. S posredovanjem informacij se vse šele začne, ne pa konča. Vsako kritično misel, vprašanje ali komentar medijev pričakajo ‘z nožem’, čeprav mediji vlado sprašujejo v imenu javnosti. Del krivde pa je tudi na strani medijev, saj nekateri res pretiravajo s kritikami, politizacijo in senzacionalizmom.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vlada in politiki bi morali prepoznati, da je treba v krizi graditi skupaj z mediji in novinarji, čeprav imajo morda na drugih področjih kakšne stare zamere,” je še povedal dr. Milosavljević, ki je pri komuniciranju vlade pričakoval več konstruktivnosti in zavedanja, da gre za specifično situacijo.

Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, kasneje je bil nekajkrat dopolnjen, poskus celovite prenove pred desetimi leti pa ni uspel. Ko je nastopila nova vlada, je predlog, ki naj bi posodobil zastareli medijski zakon, na ministrstvu za kulturo pa je nastajal eno leto, obstal tik pred začetkom zakonodajnega postopka.

Z ministrstva za kulturo so na naše vprašanje, kaj se bo dogajalo z medijsko zakonodajo, tudi z že napisanim predlogom novele Zakona o medijih, odgovorili, da je predlog novele “v zaključni fazi priprave”. To je zaenkrat vse, kar nam je uspelo izvedeti.

Spremembe zakona o medijih, ki jih je v novelo zajela prejšnja ekipa ministrstva, so bile strokovno pripravljene in široko usklajene, je povedala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Tanja Kerševan Smokvina, sicer strokovnjakinja za medijske politike. Poklicala jo je Tatjana Pirc:

","excerpt":"Kaj se bo zgodilo s predlogom, ki ga je pripravila prejšnja ekipa ministrstva za kulturo?","featured-media-id":29484,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174687042","abovetitle":"","subtitle":"Kaj se bo zgodilo s predlogom, ki ga je pripravila prejšnja ekipa ministrstva za kulturo?","category-text":"False","permalink":"2020/04/novela-zakona-o-medijih-je-v-zakljucni-fazi-priprave/","show-start":"2020-04-20T11:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"458","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/19/Novelazakonaomedijihjevzakljunifazipriprave4716565.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687042","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Z ministrstva za kulturo so na naše vprašanje, kaj se bo dogajalo z medijsko zakonodajo, tudi z že napisanim predlogom novele Zakona o medijih, odgovorili, da je predlog novele “v zaključni fazi priprave”. To je zaenkrat vse, kar nam je uspelo izvedeti.

"},{"kind":"html","content":"

Kriza, ki jo je povzročilo širjenje novega koronavirusa, je naš svet spremenila, zaustavila, postavila na glavo. Medijske ekipe pa delajo s polno paro. Ljudje spremljajo medije veliko bolj kot običajno, saj so za marsikoga postali edino okno v svet. Zato je tako pomembno, da profesionalno opravljajo svoje delo, da so viri, iz katerih črpajo novice, zanesljivi, da so informacije, ki jih posredujejo zaskrbljeni javnosti, dostopne in verodostojne. O medijih in novinarjih v obdobju koronavirusa, o ukrepih za njihovo preživetje, pa tudi o pritiskih, ki jih doživljajo, v tokratni oddaji s Tatjano Pirc.

","excerpt":"Si v teh dneh lahko predstavljamo življenje brez njih?","featured-media-id":29328,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174682584","abovetitle":"","subtitle":"Si v teh dneh lahko predstavljamo življenje brez njih?","category-text":"False","permalink":"2020/03/studio-ob-17-00-234/","show-start":"2020-03-31T17:05:00+02:00","show-end":"2020-03-31T18:00:00+02:00","audio-length":"3353","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/31/MedijivasukoronavirusaMMC.PR1.20200331.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682584","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"643"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29328"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29328"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"130210","attributes":{"wp-id":331283,"date":"2019-11-23T00:39:30+01:00","modified":"2019-12-06T18:21:05+01:00","slug":"studio-ob-17-00-155","post-type":"post","title":"Novinarstvo je javno dobro","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/studio-ob-17-00-155/","content":"

Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih na Prvem o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljajo ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo javno dobro. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.

","excerpt":" ","featured-media-id":27290,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174656663","abovetitle":"","subtitle":" ","category-text":"False","permalink":"2019/11/studio-ob-17-00-155/","show-start":"2019-12-06T17:05:00+01:00","show-end":"2019-12-06T18:00:00+01:00","audio-length":"2732","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/06/NovinarstvojejavnodobroMMC.PR1.20191206.5.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174656663","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"643"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27290"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27290"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"129967","attributes":{"wp-id":330624,"date":"2019-11-19T10:52:47+01:00","modified":"2019-11-19T10:57:05+01:00","slug":"pri-sovraznem-govoru-bi-bilo-treba-vedno-ukrepati","post-type":"post","title":"Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/pri-sovraznem-govoru-bi-bilo-treba-vedno-ukrepati/","content":"

Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo.
\nPreden je bila na mesto glavne inšpektorice imenovana Sonja Trančar, je medijska inšpektorica opravljala tudi delo glavnega inšpektorja, zato je prišlo na medijskem področju do precejšnjih zaostankov (konec leta 2018 je ostalo nerešenih kar 93 prijav), postopki pa so se vlekli celo več kot leto dni. Sonja Trančar razlaga, da je sicer trajanje postopka odvisno od njegove zahtevnosti:

“Odkar sem jaz na tej funkciji, postopki ne trajajo dolgo.”

Ali tudi inšpektorat za kulturo in medije pri svojem delu ugotavlja, da je zakon o medijih zastarel? Trančarjeva odgovarja:

“Inšpektorat je sodeloval pri pripravah sprememb zakona o medijih, zavedamo se, da je ta zakon pomanjkljiv, na nekaterih mestih tudi nedorečen, glede na hiter razvoj medijev je malce zastarel, saj je z zakonodajo nemogoče slediti vsem medijskim spremembam, sploh na področju elektronskih publikacij.”

Sedaj na področju medijev dela ena inšpektorica, kar zaenkrat zadostuje, če bo z novelo Zakona o medijih medijski inšpektor dobil več pristojnosti, pa so predvidene kadrovske okrepitve, je povedala Trančarjeva, ki pravi, da se razmere, v katerih dela inšpektorat, izboljšujejo, dobro je ocenila sodelovanje z direktoratom za medije na ministrstvu za kulturo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve in z nekaterimi drugimi inšpektorati.
\nMedijski inšpektor vsako leto dobi tudi nekaj prijav, ki se nanašajo na 8. člen zakona o medijih, ta govori o prepovedi spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih. Določba je napotilne narave, ni predvidenih sankcij, zato ukrepanje medijskega inšpektorja ni mogoče. “Kadar inšpektor zazna sume kaznivega dejanja, primer odstopi tožilstvu ali policiji,” pravi Sonja Trančar, ki še dodaja, da inšpektorat spremlja, kaj se dogaja s prijavo, ki jo odstopi:

“V letu 2018 je bilo odstopljenih pet prijav, letos ena, nobena še ni rešena. Zadeve trajajo dolgo, a tudi v prejšnjih letih ni bilo nekih velikih epilogov pri prijavah, ki smo jih odstopili policiji in tožilstvu. Na žalost.”

Je po mnenju glavne inšpektorice v medijih veliko nestrpnosti?

“Na žalost je tega veliko, lahko pa bi bilo drugače. Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati. Ne vem, če bi globe pomagale, prav pa je, da se ga sankcionira.”

Ko se bo razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih preselila v parlament, bo verjetno ena najbolj žgočih točk ravno predlagana sprememba člena o prepovedi sovražnega govora v medijih, s katero naj bi , če bo sprejeta, medijski inšpektor v primerih spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih dobil več pristojnosti za ukrepanje. O odzivnosti politike na razraščanje sovražnega govora smo se pogovarjali s poslanko Natašo Sukič:

“Politika bi lahko naredila ogromno. Mi pa smo trenutno na točki, ko celo iz državnega zbora odmeva sovražni govor. Politika mora najprej dozoreti in doumeti, kaj vse ima v svojih rokah, saj kreira zakonodajo, s to zakonodajo pa bi morali sankcionirati sovražni govor. To bi bil prvi korak k boljšemu stanju v družbi.”

Poslanka Nataša Sukič se zavzema za sklic izredne seje odbora za kulturo v Državnem zboru, na katerem bi razpravljali o sovražnem govoru in sovražnih dejanjih, ki jih tak govor spodbuja.

","excerpt":"Glavna inšpektorica Sonja Trančar o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju","featured-media-id":16636,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174652401","abovetitle":"","subtitle":"Glavna inšpektorica Sonja Trančar o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju","category-text":"False","permalink":"2019/11/pri-sovraznem-govoru-bi-bilo-treba-vedno-ukrepati/","show-start":"2019-11-19T14:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"809","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/19/Prisovranemgovorubibilotrebavednoukrepati4528531.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174652401","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Odkar sem jaz na tej funkciji, postopki ne trajajo dolgo.”

"},{"kind":"html","content":"

Ali tudi inšpektorat za kulturo in medije pri svojem delu ugotavlja, da je zakon o medijih zastarel? Trančarjeva odgovarja:

"},{"kind":"html","content":"

“Inšpektorat je sodeloval pri pripravah sprememb zakona o medijih, zavedamo se, da je ta zakon pomanjkljiv, na nekaterih mestih tudi nedorečen, glede na hiter razvoj medijev je malce zastarel, saj je z zakonodajo nemogoče slediti vsem medijskim spremembam, sploh na področju elektronskih publikacij.”

"},{"kind":"html","content":"

“V letu 2018 je bilo odstopljenih pet prijav, letos ena, nobena še ni rešena. Zadeve trajajo dolgo, a tudi v prejšnjih letih ni bilo nekih velikih epilogov pri prijavah, ki smo jih odstopili policiji in tožilstvu. Na žalost.”

"},{"kind":"html","content":"

Je po mnenju glavne inšpektorice v medijih veliko nestrpnosti?

"},{"kind":"html","content":"

“Na žalost je tega veliko, lahko pa bi bilo drugače. Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati. Ne vem, če bi globe pomagale, prav pa je, da se ga sankcionira.”

"},{"kind":"html","content":"

“Politika bi lahko naredila ogromno. Mi pa smo trenutno na točki, ko celo iz državnega zbora odmeva sovražni govor. Politika mora najprej dozoreti in doumeti, kaj vse ima v svojih rokah, saj kreira zakonodajo, s to zakonodajo pa bi morali sankcionirati sovražni govor. To bi bil prvi korak k boljšemu stanju v družbi.”

"},{"kind":"html","content":"

Poslanka Nataša Sukič se zavzema za sklic izredne seje odbora za kulturo v Državnem zboru, na katerem bi razpravljali o sovražnem govoru in sovražnih dejanjih, ki jih tak govor spodbuja.

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija, ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra, ker pa v naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

","excerpt":"Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb","featured-media-id":26763,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174648850","abovetitle":"","subtitle":"Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb","category-text":"False","permalink":"2019/11/nastaja-nova-razlicica-predloga-medijske-novele/","show-start":"2019-11-04T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"624","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/04/Nastajanovarazliicapredlogamedijskenovele4504009.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174648850","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Pripombe so pregledane,«

"},{"kind":"html","content":"

je povedala državna sekretarka:

"},{"kind":"html","content":"

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

"},{"kind":"html","content":"

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

"},{"kind":"html","content":"

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

"},{"kind":"html","content":"

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

"},{"kind":"html","content":"

»Okrepili smo tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

"},{"kind":"html","content":"

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

"},{"kind":"html","content":"

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«

"},{"kind":"html","content":"

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. Te dni je varuhinja Ilinka Todorovski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Varuhinja pravi, da imajo gledalci, poslušalci, bralci zelo visoko nastavljene antene za številna vprašanja, ki so povezana z delovanjem javnega medijskega servisa:

“Vsake pritožbe moramo biti veseli. Nobeno vprašanje ne sme ostati neodgovorjeno.”

Ilinka Todorovski je prepričana, da lahko le v nenehnih in neposrednih stikih z javnostjo iščemo odgovor na vprašanje, kaj je javni interes. Kaj pa, ko varuhinja na podlagi pritožbe ugotovi kršitve, napake, spodrsljaje? Takrat v imenu občinstva reče: »Čakajte, to ni v redu!«
\nVaruhinja Ilinka Todorovski se strinja, da je treba medijsko zakonodajo posodobiti, hkrati pa poudarja, da so na področju medijev pogosto boljši mehkejši pristopi in samoregulacija:

“Ne verjamem v učinkovitost kaznovalnih pristopov, verjamem v zavezništvo, razpravo, dialog.”

Ilinka Todorovski, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, še dodaja, da bi bilo treba bolje definirati pritožbene postopke in možnosti za odzivanje na vsebine vseh medijev, ne le RTV Slovenija.

","excerpt":"Ilinka Todorovski, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, je most med javnostjo in RTV Slovenija","featured-media-id":26454,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174644228","abovetitle":"","subtitle":"Ilinka Todorovski, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, je most med javnostjo in RTV Slovenija","category-text":"False","permalink":"2019/10/ilinka-todorovski-vsak-glas-steje/","show-start":"2019-10-14T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"653","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/14/IlinkaTodorovskiVsakglasteje4469026.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174644228","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vsake pritožbe moramo biti veseli. Nobeno vprašanje ne sme ostati neodgovorjeno.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ne verjamem v učinkovitost kaznovalnih pristopov, verjamem v zavezništvo, razpravo, dialog.”

"},{"kind":"html","content":"

Medijski prostor mora biti raznolik, raznovrsten in pluralen. Na ministrstvu za kulturo, kjer vodijo razvid medijev, predlagajo, da vpis v razvid ne bi bil več pogoj za začetek delovanja medija. Postal naj bi uradna evidenca, s katero bi bila zagotovljena transparentnost podatkov o medijih. Razvid medijev, v katerega je trenutno vpisanih več kot dva tisoč medijev, je precej zapuščen, a za pozornega bralca še vedno vznemirljivo uvodno čtivo o tem, kako zelo različne medije imamo v Sloveniji, kdo so njihovi izdajatelji, odgovorne osebe in kdo lastniki. Podatki o lastnikih so v razvidu najbolj pomanjkljivi, čeprav bi nam o medijih povedali največ.

Pod zaporedno številko 1958 je v razvid vpisana Metina lista. Njena ustanoviteljica in urednica je Nataša Briški:

»To je medij za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha … Metina lista je majhen medij, a vpliven.«

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ko razlaga vlogo javnega servisa:

»Radiotelevizija Slovenija je daleč največji in najpomembnejši medij v Sloveniji.«

Tatjana Pirc je v razvidu medijev izbrala dva, največjega in enega najmanjših, ter njunima predstavnikoma zastavila pet vprašanj:

\n
V čem se vaš medij razlikuje od vseh ostalih medijev v Sloveniji?
\nKakšen način financiranja bi bil za vaš medij najboljši?
\nKaj si obetate od nove medijske zakonodaje? Korist, škodo?
\nKakšno prihodnost napovedujete svojemu mediju?
\nKakšen bi bil slovenski medijski prostor brez vašega medija?
\n

Na vprašanja sta odgovarjala Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica Metine lista, in Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija.

","excerpt":"Kako pokončno stati in obstati, s kom se zbudimo in s kom gremo spat","featured-media-id":7898,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174642751","abovetitle":"","subtitle":"Kako pokončno stati in obstati, s kom se zbudimo in s kom gremo spat","category-text":"False","permalink":"2019/10/majhni-in-veliki-v-medijskem-prostoru/","show-start":"2019-10-07T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"624","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/07/Majhniinvelikivmedijskemprostoru4459615.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174642751","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pod zaporedno številko 1958 je v razvid vpisana Metina lista. Njena ustanoviteljica in urednica je Nataša Briški:

"},{"kind":"html","content":"

»To je medij za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha … Metina lista je majhen medij, a vpliven.«

"},{"kind":"html","content":"

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ko razlaga vlogo javnega servisa:

"},{"kind":"html","content":"

»Radiotelevizija Slovenija je daleč največji in najpomembnejši medij v Sloveniji.«

"},{"kind":"html","content":"

Tatjana Pirc je v razvidu medijev izbrala dva, največjega in enega najmanjših, ter njunima predstavnikoma zastavila pet vprašanj:

"},{"kind":"html","content":"

\n
V čem se vaš medij razlikuje od vseh ostalih medijev v Sloveniji?
\nKakšen način financiranja bi bil za vaš medij najboljši?
\nKaj si obetate od nove medijske zakonodaje? Korist, škodo?
\nKakšno prihodnost napovedujete svojemu mediju?
\nKakšen bi bil slovenski medijski prostor brez vašega medija?
\n

"},{"kind":"html","content":"

Na vprašanja sta odgovarjala Nataša Briški, ustanoviteljica in urednica Metine lista, in Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"643"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"7898"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/7898"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"643","attributes":{"slug":"tatjana-pirc","name":"Tatjana Pirc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"309","attributes":{"wp-id":53,"description":"Aktualni pogovori z gosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/","name":"Intervju","slug":"intervju","parent-wp-id":0,"permalink":"intervju/","show-description":"Aktualni pogovori z gosti","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/intervju-1400x1400_px34-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"56"},{"type":"CategoryShowLink","id":"81"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"16636","attributes":{"wp-id":244985,"title":"slovenski mediji_mikrofoni","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-1200x826.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26454","attributes":{"wp-id":325378,"title":"ilinka-todorovski-1200×800","caption":"Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski","media-source":"Foto: Urban Štebljaj","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/ilinka-todorovski-1200x800-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/ilinka-todorovski-1200x800-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/ilinka-todorovski-1200x800-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/ilinka-todorovski-1200x800-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26763","attributes":{"wp-id":328487,"title":"tanjakersevansmokvina_intervju-1030×549","caption":"Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina","media-source":"RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tanjakersevansmokvina_intervju-1030x549-980x549.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tanjakersevansmokvina_intervju-1030x549-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tanjakersevansmokvina_intervju-1030x549-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/tanjakersevansmokvina_intervju-1030x549.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27290","attributes":{"wp-id":333094,"title":"2019-12-05 kakovostno novinarstvo, konferenca croped- foto Tatjana Pirc","caption":"","media-source":"Tatjana Pirc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/2019-12-05-kakovostno-novinarstvo-konferenca-croped-foto-tatjana-pirc-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/2019-12-05-kakovostno-novinarstvo-konferenca-croped-foto-tatjana-pirc-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/2019-12-05-kakovostno-novinarstvo-konferenca-croped-foto-tatjana-pirc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/11/2019-12-05-kakovostno-novinarstvo-konferenca-croped-foto-tatjana-pirc-1200x884.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29328","attributes":{"wp-id":350155,"title":"2020-03-31 s17 mediji in korona – foto Radio Slovenija","caption":"voditeljica Tatjana Pirc in sogovornica dr. Sandra Bašič Hrvatin v studiu 51 Radia Slovenija","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-31-s17-mediji-in-korona-foto-radio-slovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-31-s17-mediji-in-korona-foto-radio-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-31-s17-mediji-in-korona-foto-radio-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-31-s17-mediji-in-korona-foto-radio-slovenija-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29484","attributes":{"wp-id":351719,"title":"65241491_mediji_fp-xl","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65241491_mediji_fp-xl-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65241491_mediji_fp-xl-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65241491_mediji_fp-xl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65241491_mediji_fp-xl.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29692","attributes":{"wp-id":353802,"title":"tatjana-in-urbanija","caption":"Novinarka Radia Slovenija Tatjana Pirc in v. d. direktorja UKOM Uroš Urbanija","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tatjana-in-urbanija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tatjana-in-urbanija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tatjana-in-urbanija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tatjana-in-urbanija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30474","attributes":{"wp-id":362264,"title":"IGOR KADUNC GD KKK_4295","caption":"Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc","media-source":"RTV Slovenija ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/igor-kadunc-gd-kkk_4295-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/igor-kadunc-gd-kkk_4295-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/igor-kadunc-gd-kkk_4295-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/igor-kadunc-gd-kkk_4295-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"7898","attributes":{"wp-id":104610,"title":"64911635_rtv-slovenija-rtvs-pastircek","caption":"Kakšen način financiranja bi bil za vaš medij najboljši?","media-source":"MMC RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/64911635_rtv-slovenija-rtvs-pastircek-980x578.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/64911635_rtv-slovenija-rtvs-pastircek-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/64911635_rtv-slovenija-rtvs-pastircek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/64911635_rtv-slovenija-rtvs-pastircek-1024x603.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":10}}}