{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=natasa-raslrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=natasa-raslrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=27&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=natasa-raslrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143354","attributes":{"wp-id":369520,"date":"2020-06-29T19:27:03+02:00","modified":"2020-07-02T10:10:10+02:00","slug":"svetovalni-servis-1192","post-type":"post","title":"»Svetovni splet, zdravo! Ni nas doma, smo na dopustu!«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/svetovalni-servis-1192/","content":"

Samozaščitno ravnanje je ključno, ko govorimo o vlomih in ropih. V poletnem času so prazni domovi lahka vaba za nepridiprave, ki si dopusta ne bodo privoščili. Kakšni so triki, ki dajejo videz, da je nekdo ves čas doma, in zakaj lahko nekatere objave z dopusta na družabnih omrežjih naredijo več škode kot koristi? Gost: Benjamin Franca, višji kriminalistični inšpektor UKP GPU.

","excerpt":"Vlomi in ropi v poletnem času","featured-media-id":31046,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Vlomi in ropi v poletnem času","category-text":"False","permalink":"2020/06/svetovalni-servis-1192/","show-start":"2020-07-08T08:05:00+02:00","show-end":"2020-07-08T08:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31046"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31046"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142918","attributes":{"wp-id":367505,"date":"2020-06-28T19:09:36+02:00","modified":"2020-07-01T08:00:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-229","post-type":"post","title":"»Tak, da so tisti oblaki lepi, črni gor na gibanici, ne?«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-229/","content":"

Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika izhaja iz družinskega praznika – kolin, pove gostinec Jani Vuk iz Špajze na Bregu pri Majšperku.

»Ker ni bilo hladilnikov, so meso konzervirali na različne načine. Značilna je recimo haloška bunka, ki so jo nasolili, dali v črevo in sušili na podoben način kot kraški pršut.«

V paleti gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije haloško »gobónco« opišemo kot slano, največkrat pa sladko pogačo iz kvašenega testa, danes največkrat obloženo s skuto, rumenjaki in kislo smetano. Prav gibanica in tudi številne druge tradicionalne jedi so del posebnega projekta petih haloških gostišč, s katerim želijo to območje postaviti na turistični zemljevid države. Združili so se v skupno blagovno znamko Kulinarične Haloze in se zavezali, da bodo tradicionalne jedi – značilne za to območje – postavili na višjo raven z ekološkimi sestavinami in vrhunskimi haloškimi vini.

»Recimo ajda je sestavina, ki smo jo vključili na dosti načinov. Z nje smo naredili kokice, sladoled, testo ...«

","excerpt":"Kulinarika Haloz ","featured-media-id":30987,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174703660","abovetitle":"","subtitle":"Kulinarika Haloz ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-229/","show-start":"2020-07-01T07:40:00+02:00","show-end":"2020-07-01T08:00:00+02:00","audio-length":"422","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/01/TakdasotistioblakilepirnigornagibanicineMMC.PR1.20200701.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703660","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Ker ni bilo hladilnikov, so meso konzervirali na različne načine. Značilna je recimo haloška bunka, ki so jo nasolili, dali v črevo in sušili na podoben način kot kraški pršut.«

"},{"kind":"html","content":"

»Recimo ajda je sestavina, ki smo jo vključili na dosti načinov. Z nje smo naredili kokice, sladoled, testo ...«

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"360"},{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30987"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30987"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142062","attributes":{"wp-id":363895,"date":"2020-06-16T00:35:57+02:00","modified":"2020-06-29T08:06:06+02:00","slug":"varcujemo-s-prvim-65","post-type":"post","title":"Rumena barva je preveč agresivna, pa še bela je najcenejša","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/varcujemo-s-prvim-65/","content":"

Spalnica je po navadi prostor, v katerem je malo pohištva, zato je razmeroma enostavno dodati svežino oziroma se lotiti vsaj delne prenove. Če sta v kuhinji besedi praktičnost in uporabnost na prvem mestu, sta v spalnici umirjenost in udobnost. Arhitektka Maja Ivanič, iz Galerije Dessa pravi, da je zato ravno svetloba zelo pomembna, Tina Begović iz idea:list studia pa ob tem dodaja, da bodo samo pravilno izbrane žarnice delovale pomirjujoče.

\"Umirjanje najlaže dosežemo z ne tako močnimi lučmi z rumeno svetlobo. Beli svetlobi se v spalnici izogibajmo.\"

Nova posteljnina, okrasne blazine, odeje. Vsi ti dodatki danes niso nujno tako dragi, lahko pa naredijo veliko. Pri barvanju sten pa moramo spet upoštevati, da nekateri odtenki niso primerni.

\"Rumena je od vseh barv najbolj agresivna. V spalnici so primerni pastelni odtenki, celo hladni barvni toni.\"

Najcenejša bo seveda bela barva, pri kateri pa bo tudi pohištvo - če je leseno, rjavo - bolj prišlo do izraza.

","excerpt":"Ob prenovi spalnice imejmo v mislih besedi umirjenost in udobnost ","featured-media-id":30906,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/varcujemo-s-prvim/174703252","abovetitle":"","subtitle":"Ob prenovi spalnice imejmo v mislih besedi umirjenost in udobnost ","category-text":"False","permalink":"2020/06/varcujemo-s-prvim-65/","show-start":"2020-06-29T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-29T08:00:00+02:00","audio-length":"494","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/29/RumenabarvajepreveagresivnapaebelajenajcenejaMMC.PR1.20200629.1.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703252","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Umirjanje najlaže dosežemo z ne tako močnimi lučmi z rumeno svetlobo. Beli svetlobi se v spalnici izogibajmo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Nova posteljnina, okrasne blazine, odeje. Vsi ti dodatki danes niso nujno tako dragi, lahko pa naredijo veliko. Pri barvanju sten pa moramo spet upoštevati, da nekateri odtenki niso primerni.

"},{"kind":"html","content":"

\"Rumena je od vseh barv najbolj agresivna. V spalnici so primerni pastelni odtenki, celo hladni barvni toni.\"

"},{"kind":"html","content":"

Najcenejša bo seveda bela barva, pri kateri pa bo tudi pohištvo - če je leseno, rjavo - bolj prišlo do izraza.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"393"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30906"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30906"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141757","attributes":{"wp-id":362676,"date":"2020-06-11T00:36:33+02:00","modified":"2020-06-24T10:07:38+02:00","slug":"svetovalni-servis-1184","post-type":"post","title":"»Nekoga, ki se utaplja, moramo v treh minutah spraviti ven«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/svetovalni-servis-1184/","content":"

Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa – ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.

","excerpt":"Varno kopanje in potapljanje","featured-media-id":30892,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174702418","abovetitle":"","subtitle":"Varno kopanje in potapljanje","category-text":"False","permalink":"2020/06/svetovalni-servis-1184/","show-start":"2020-06-24T08:05:00+02:00","show-end":"2020-06-24T08:30:00+02:00","audio-length":"1707","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/24/NekogakiseutapljamoramovtrehminutahspravitivenMMC.PR1.20200624.3.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702418","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa – ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30892"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30892"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141755","attributes":{"wp-id":362674,"date":"2020-06-11T00:35:52+02:00","modified":"2020-06-24T09:03:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-228","post-type":"post","title":"»Pridejo gospe, naročijo porcijo žab in solatko«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-228/","content":"
Žabje krake kuharji uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, najpogosteje pa jih na mizah nekaterih redkih restavracij najdemo skupaj v paru v pečeni ali - najbolj priljubljeni - ocvrti obliki. Aleš Brulc, glavni kuhar v ljubljanski gostilni Pri žabarju, jih pripravlja že 32 let, in pravi, da skorajda ni gosta, ki jih ne bi naročil.
\n
»Mogoče malo spominjajo na kakšno perutničko, čeprav imajo bolj prazen, voden okus.«
\n
Žabji kraki so, pove etnolog Janez Bogataj, značilna tradicionalna urbana jed. Bili so torej značilni kot specialiteta predvsem za prehrano prebivalcev Ljubljane in okolice.
\n
»Žabe niso množično jedli kmetje ali druge takšne družbene skupine prebivalstva. To je bila značilna jed v mestu, pa še tukaj ni imela večjega obsega pred drugo polovico 18. stoletja.«
","excerpt":"Žabji kraki so tradicionalna - še ne pozabljena - urbana jed ","featured-media-id":30890,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174702416","abovetitle":"","subtitle":"Žabji kraki so tradicionalna - še ne pozabljena - urbana jed ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-228/","show-start":"2020-06-24T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-24T08:00:00+02:00","audio-length":"436","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/24/PridejogospenaroijoporcijoabinsolatkoMMC.PR1.20200624.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702416","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Žabje krake kuharji uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, najpogosteje pa jih na mizah nekaterih redkih restavracij najdemo skupaj v paru v pečeni ali - najbolj priljubljeni - ocvrti obliki. Aleš Brulc, glavni kuhar v ljubljanski gostilni Pri žabarju, jih pripravlja že 32 let, in pravi, da skorajda ni gosta, ki jih ne bi naročil.
"},{"kind":"html","content":"
»Mogoče malo spominjajo na kakšno perutničko, čeprav imajo bolj prazen, voden okus.«
"},{"kind":"html","content":"
Žabji kraki so, pove etnolog Janez Bogataj, značilna tradicionalna urbana jed. Bili so torej značilni kot specialiteta predvsem za prehrano prebivalcev Ljubljane in okolice.
"},{"kind":"html","content":"
»Žabe niso množično jedli kmetje ali druge takšne družbene skupine prebivalstva. To je bila značilna jed v mestu, pa še tukaj ni imela večjega obsega pred drugo polovico 18. stoletja.«
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"},{"type":"Author","id":"476"},{"type":"Author","id":"661"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30890"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30890"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141641","attributes":{"wp-id":362164,"date":"2020-06-09T00:35:49+02:00","modified":"2020-06-22T09:24:06+02:00","slug":"klicna-koda-5","post-type":"post","title":"»Belgija je skoraj druga država, kot je bila pred dvema tednoma«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/klicna-koda-5/","content":"
Protestno gibanje proti rasizmu \"Black Lives Matter\", ki ga je po svetu sprožil umor Georgea Floyda, je v Belgiji dobilo nepričakovano smer. Sprožilo je namreč uničevanje ali pa odstranjevanje kipov kralja Leopolda II, ki je imel za zgodovino te države posebno vlogo. Zaradi njega je mala Belgija postala kolonialna država. Z zvitostjo je namreč dosegel, da so mu velike kolonialne sile Velika Britanija in Francija, pa tudi močna cesarska Nemčija, dovolile, da je postal zasebni lastnik celotnega Konga. In v njegovem imenu so t.i. Svobodno državo Kongo upravljale zasebne, lahko bi rekli milice. Ker je zaradi izuma napihljivih avtomobilskih pnevmatik takrat enormno naraslo povpraševanje po naravnem kavčuku in tega je bilo v Kongu v izobilju, je Leopold II postal izredno bogat monarh.
\n
Ker so želeli čim višje donose, so zasebne milice začele zganjati teror nad domačini. In ena najbolj groznih kazni je bilo sekanje udov. Kasneje je mednarodni pritisk zaradi grozodejstev postal prehud, belgijska država pa je potem Kongo odkupila od svojega kralja. Ker pa je Leopold II z bogastvom, ki mu ga je prinašal kavčuk v Kongu, financiral svoje megalomanske stavbe in avenije v Bruslju, kar daje mestu pečat še danes, so ga imeli oziroma ga imajo številni Belgijci za pozitivno zgodovinsko osebo.
\n
“V številnih belgijskih mestih so ali bodo začeli odstranjevati kipe spornega kralja, marsikje so jih že poškodovali.”
\n
Najnovejše gibanje proti rasizmu pa je tudi Belgijo prisililo, da se resno sooči s svojo kolonialno zgodovino. V Bruslju se je tako pod posebno peticijo, ki zahteva umik impozantnega kipa Leopolda II izpred kraljeve palače podpisalo 80.000 ljudi in odločitev mestnih oblasti pričakujejo do 30. junija, ko bo minilo natanko 60 let od osamosvojitve Konga izpod belgijske oblasti.
","excerpt":"Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo. ","featured-media-id":30853,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/klicna-koda/174701925","abovetitle":"","subtitle":"Belgijci se bodo morali resneje soočiti s svojo kolonialno preteklostjo. ","category-text":"False","permalink":"2020/06/klicna-koda-5/","show-start":"2020-06-22T06:45:00+02:00","show-end":"2020-06-22T07:00:00+02:00","audio-length":"758","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/22/Belgijajeskorajdrugadravakotjebilapreddvematednoma4807334.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701925","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Protestno gibanje proti rasizmu \"Black Lives Matter\", ki ga je po svetu sprožil umor Georgea Floyda, je v Belgiji dobilo nepričakovano smer. Sprožilo je namreč uničevanje ali pa odstranjevanje kipov kralja Leopolda II, ki je imel za zgodovino te države posebno vlogo. Zaradi njega je mala Belgija postala kolonialna država. Z zvitostjo je namreč dosegel, da so mu velike kolonialne sile Velika Britanija in Francija, pa tudi močna cesarska Nemčija, dovolile, da je postal zasebni lastnik celotnega Konga. In v njegovem imenu so t.i. Svobodno državo Kongo upravljale zasebne, lahko bi rekli milice. Ker je zaradi izuma napihljivih avtomobilskih pnevmatik takrat enormno naraslo povpraševanje po naravnem kavčuku in tega je bilo v Kongu v izobilju, je Leopold II postal izredno bogat monarh.
"},{"kind":"html","content":"
Ker so želeli čim višje donose, so zasebne milice začele zganjati teror nad domačini. In ena najbolj groznih kazni je bilo sekanje udov. Kasneje je mednarodni pritisk zaradi grozodejstev postal prehud, belgijska država pa je potem Kongo odkupila od svojega kralja. Ker pa je Leopold II z bogastvom, ki mu ga je prinašal kavčuk v Kongu, financiral svoje megalomanske stavbe in avenije v Bruslju, kar daje mestu pečat še danes, so ga imeli oziroma ga imajo številni Belgijci za pozitivno zgodovinsko osebo.
"},{"kind":"html","content":"
“V številnih belgijskih mestih so ali bodo začeli odstranjevati kipe spornega kralja, marsikje so jih že poškodovali.”
"},{"kind":"html","content":"
Najnovejše gibanje proti rasizmu pa je tudi Belgijo prisililo, da se resno sooči s svojo kolonialno zgodovino. V Bruslju se je tako pod posebno peticijo, ki zahteva umik impozantnega kipa Leopolda II izpred kraljeve palače podpisalo 80.000 ljudi in odločitev mestnih oblasti pričakujejo do 30. junija, ko bo minilo natanko 60 let od osamosvojitve Konga izpod belgijske oblasti.
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"},{"type":"Category","id":"451"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"},{"type":"Author","id":"648"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30853"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30853"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141413","attributes":{"wp-id":361087,"date":"2020-06-04T00:35:58+02:00","modified":"2020-06-17T08:03:05+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-227","post-type":"post","title":"»Kuham po receptu naše none«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-227/","content":"
Naštevanje bogate kulinarične dediščine Obalno-kraške regije bi lahko trajalo in trajalo: pašte, mineštre; jedi s kombinacijami zelenjave, mesnih omak, testenin in kraškega pršuta, jote, pedoči, seveda štruklji in tako naprej. Spominom na kuhinjo babic sta skupna temperament in prijeten vonj. Sestavine pa – seveda – domače. Pripravo nonine mineštre opisuje Nevija Šuligoj iz Črnega Kala:
\n
Krompir je skuhala, ga zabelila, dodala malo čebule in potem je zakuhala še riž. Mogoče je dodala še malo paradižnika. In to je tako dobra mineštra, da vam ne povem. Še danes jo imam rada.«
","excerpt":"V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino ","featured-media-id":30695,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174700868","abovetitle":"","subtitle":"V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-227/","show-start":"2020-06-17T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-17T08:00:00+02:00","audio-length":"340","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/17/KuhamporeceptunaenoneMMC.PR1.20200617.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700868","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Naštevanje bogate kulinarične dediščine Obalno-kraške regije bi lahko trajalo in trajalo: pašte, mineštre; jedi s kombinacijami zelenjave, mesnih omak, testenin in kraškega pršuta, jote, pedoči, seveda štruklji in tako naprej. Spominom na kuhinjo babic sta skupna temperament in prijeten vonj. Sestavine pa – seveda – domače. Pripravo nonine mineštre opisuje Nevija Šuligoj iz Črnega Kala:
"},{"kind":"html","content":"
Krompir je skuhala, ga zabelila, dodala malo čebule in potem je zakuhala še riž. Mogoče je dodala še malo paradižnika. In to je tako dobra mineštra, da vam ne povem. Še danes jo imam rada.«
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"},{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30695"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30695"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141357","attributes":{"wp-id":360789,"date":"2020-06-03T00:36:46+02:00","modified":"2020-06-16T12:48:41+02:00","slug":"svetovalni-servis-1178","post-type":"post","title":"Najboljša zaščita pred soncem je - ne boste verjeli - senca","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/svetovalni-servis-1178/","content":"
180 centimetrov velik človek mora za nanos sončne kreme uporabiti 40mililitrov izdelka in to potem vsaki dve uri oziroma po prihodu iz vode obnoviti. Vendar to je le en steber zaščite pred soncem. Zdravega sončenja namreč ni, tako kot ni zdrave zagorelosti. Tokrat o zaščitnih faktorjih in drugih oznakah na kremah, pa tudi o zgodnjem odkrivanju kožnega raka. Gostja: prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje.
","excerpt":"Poznamo tri stebre zaščite pred soncem ","featured-media-id":30672,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174700618","abovetitle":"","subtitle":"Poznamo tri stebre zaščite pred soncem ","category-text":"False","permalink":"2020/06/svetovalni-servis-1178/","show-start":"2020-06-16T08:05:00+02:00","show-end":"2020-06-16T08:30:00+02:00","audio-length":"2241","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/Najboljazaitapredsoncemje-nebosteverjeli-sencaMMC.PR1.20200616.2.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700618","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
180 centimetrov velik človek mora za nanos sončne kreme uporabiti 40mililitrov izdelka in to potem vsaki dve uri oziroma po prihodu iz vode obnoviti. Vendar to je le en steber zaščite pred soncem. Zdravega sončenja namreč ni, tako kot ni zdrave zagorelosti. Tokrat o zaščitnih faktorjih in drugih oznakah na kremah, pa tudi o zgodnjem odkrivanju kožnega raka. Gostja: prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje.
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30672"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30672"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141307","attributes":{"wp-id":360607,"date":"2020-06-02T00:38:08+02:00","modified":"2020-06-15T10:57:09+02:00","slug":"med-stirimi-stenami-243","post-type":"post","title":"“V dodatnem letu vrtca je otrok veliko nadoknadil”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/med-stirimi-stenami-243/","content":"
Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred osnovne šole, vendar so lahko potem predlagali odložitev šolanja. V zadnjih desetih letih se je število odlogov šolanja skoraj potrojilo. Tudi zdaj, ko število prvošolcev vsako leto pada, še vedno beležimo naraščanje prošenj za kasnejši vstop v šolo. Najbolj pogosti razlog za izdajo odločb so govorno-jezikovne motnje.
\n
Nina Prešern, gimnazijska profesorica slovenščine in mati sina, za katerega so se pred enim letom odločili, da bo v šolo stopil kasneje, pravi, da je otrok v dodatnem letu v vrtcu veliko pridobil na samozavesti in socialnih veščinah.
\n
“Ne gre za to, da bi zelo poveličevala vrtec kot tak in verjela, da je treba to obdobje v nedogled podaljševati. Ampak bolj za neko osebno manjše zaupanje do tega, kakšno devetletko smo si v Sloveniji ustvarili. Na papirju je prvi razred poln igre, manjše uporabe delovnih zvezkov, torej postopno spoznavanje učnih vsebin. Vendar, če prisluhnemo izkušnjam različnih šol, vidimo, da ta slika zelo variira.”
\n
Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka je deljenega mnenja o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka meni, da smo naredili veliko strokovno napako. Po pokazateljih otrokovega telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega in intelektualnega razvoja je prelomnica šele sedmo leto starosti.
\n
“Imamo seveda otroke, ki so lahko zreli tudi že pri petih letih in pol. Ampak to so izjeme. Mislim, da ne moremo graditi na tistih otrocih, ki imajo neke nadpovprečne danosti, kot tudi ne na tistih starših, ki so pripravljeni z otrokom presedeti cele popoldneve, ker potem ostali niso v enakovrednem položaju.”
\n

","excerpt":"Število odlogov šolanja vsako leto še vedno narašča ","featured-media-id":30374,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174700386","abovetitle":"","subtitle":"Število odlogov šolanja vsako leto še vedno narašča ","category-text":"False","permalink":"2020/06/med-stirimi-stenami-243/","show-start":"2020-06-15T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-15T11:00:00+02:00","audio-length":"1780","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/15/VdodatnemletuvrtcajeotrokvelikonadoknadilMMC.PR1.20200615.1.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700386","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred osnovne šole, vendar so lahko potem predlagali odložitev šolanja. V zadnjih desetih letih se je število odlogov šolanja skoraj potrojilo. Tudi zdaj, ko število prvošolcev vsako leto pada, še vedno beležimo naraščanje prošenj za kasnejši vstop v šolo. Najbolj pogosti razlog za izdajo odločb so govorno-jezikovne motnje.
"},{"kind":"html","content":"
Nina Prešern, gimnazijska profesorica slovenščine in mati sina, za katerega so se pred enim letom odločili, da bo v šolo stopil kasneje, pravi, da je otrok v dodatnem letu v vrtcu veliko pridobil na samozavesti in socialnih veščinah.
"},{"kind":"html","content":"
“Ne gre za to, da bi zelo poveličevala vrtec kot tak in verjela, da je treba to obdobje v nedogled podaljševati. Ampak bolj za neko osebno manjše zaupanje do tega, kakšno devetletko smo si v Sloveniji ustvarili. Na papirju je prvi razred poln igre, manjše uporabe delovnih zvezkov, torej postopno spoznavanje učnih vsebin. Vendar, če prisluhnemo izkušnjam različnih šol, vidimo, da ta slika zelo variira.”
"},{"kind":"html","content":"
Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka je deljenega mnenja o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka meni, da smo naredili veliko strokovno napako. Po pokazateljih otrokovega telesnega, duševnega, socialnega, čustvenega in intelektualnega razvoja je prelomnica šele sedmo leto starosti.
"},{"kind":"html","content":"
“Imamo seveda otroke, ki so lahko zreli tudi že pri petih letih in pol. Ampak to so izjeme. Mislim, da ne moremo graditi na tistih otrocih, ki imajo neke nadpovprečne danosti, kot tudi ne na tistih starših, ki so pripravljeni z otrokom presedeti cele popoldneve, ker potem ostali niso v enakovrednem položaju.”
"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30374"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30374"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141299","attributes":{"wp-id":360599,"date":"2020-06-02T00:36:02+02:00","modified":"2020-06-15T07:57:09+02:00","slug":"varcujemo-s-prvim-63","post-type":"post","title":"V kuhinji izkoristite tudi notranje stranice vrat elementov","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/varcujemo-s-prvim-63/","content":"
Da je čas za vsaj delno prenovo kuhinje, nas lahko opozarjajo uničena vrata elementov, dotrajan pult in tudi nenazadnje nenehno pomanjkanje prostora. Ravno praktičnost je tista, ki je verjetno najpomembnejša ravno v tem prostoru. Popolna prenova kuhinje z vključenimi aparati predstavlja velik strošek, ki se lahko giblje od nekaj tisoč do tudi več kot 10.000 evrov. Druga možnost pa je zgolj delna prenova, pri kateri je, kot poudarja Maja Ivanič, iz Galerije Dessa, pomembno to, kaj lahko »rešimo« iz stare kuhinje.
\n
“Namesto, da kuhinjo popolnoma zamenjamo, ohranimo ogrodje omar, torej stranice in hrbtišča, ter na njih damo samo nova vratna krila.”
\n
Še ugodnejša možnost pa je ta, da stara lesena kuhinjska vratca pobrusimo in prebarvamo. Pri čemer lahko v eni kuhinji, dodaja Urban Pahor iz idea:list studia, uporabljamo različne odtenke.
\n
“Za spodnji del omar so temnejši odtenki, zgornje dele damo v belo ali svetlejše odtenke.”
\n
Če primanjkuje shranjevalnega prostora, lahko izkoristimo notranje strani vrat elementov in nanje montiramo košarice ali droge, kamor pospravimo folije, pokrovke ipd. S tem, dodaja Urša Kres iz idea:list studia, izkoristimo še vertikalen prostor, ki ostane prazen v notranjosti omaric.
","excerpt":"Prenova in osvežitev dotrajane ali zgolj nepraktične kuhinje ","featured-media-id":30601,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/varcujemo-s-prvim/174700339","abovetitle":"","subtitle":"Prenova in osvežitev dotrajane ali zgolj nepraktične kuhinje ","category-text":"False","permalink":"2020/06/varcujemo-s-prvim-63/","show-start":"2020-06-15T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-15T08:00:00+02:00","audio-length":"511","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/15/VkuhinjiizkoristitetudinotranjestranicevratelementovMMC.PR1.20200615.1.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700339","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Da je čas za vsaj delno prenovo kuhinje, nas lahko opozarjajo uničena vrata elementov, dotrajan pult in tudi nenazadnje nenehno pomanjkanje prostora. Ravno praktičnost je tista, ki je verjetno najpomembnejša ravno v tem prostoru. Popolna prenova kuhinje z vključenimi aparati predstavlja velik strošek, ki se lahko giblje od nekaj tisoč do tudi več kot 10.000 evrov. Druga možnost pa je zgolj delna prenova, pri kateri je, kot poudarja Maja Ivanič, iz Galerije Dessa, pomembno to, kaj lahko »rešimo« iz stare kuhinje.
"},{"kind":"html","content":"
“Namesto, da kuhinjo popolnoma zamenjamo, ohranimo ogrodje omar, torej stranice in hrbtišča, ter na njih damo samo nova vratna krila.”
"},{"kind":"html","content":"
Še ugodnejša možnost pa je ta, da stara lesena kuhinjska vratca pobrusimo in prebarvamo. Pri čemer lahko v eni kuhinji, dodaja Urban Pahor iz idea:list studia, uporabljamo različne odtenke.
"},{"kind":"html","content":"
“Za spodnji del omar so temnejši odtenki, zgornje dele damo v belo ali svetlejše odtenke.”
"},{"kind":"html","content":"
Če primanjkuje shranjevalnega prostora, lahko izkoristimo notranje strani vrat elementov in nanje montiramo košarice ali droge, kamor pospravimo folije, pokrovke ipd. S tem, dodaja Urša Kres iz idea:list studia, izkoristimo še vertikalen prostor, ki ostane prazen v notranjosti omaric.
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"393"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30601"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30601"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141191","attributes":{"wp-id":360266,"date":"2020-05-31T00:35:41+02:00","modified":"2020-06-13T07:30:04+02:00","slug":"kiks-24","post-type":"post","title":"»Včasih pišem tako nečitljivo, da še za seboj ne znam prebrati«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kiks-24/","content":"
Na Finskem od leta 2016 učenje pisanih črk ni več obvezno. Po drugi strani pa se v Združenih državah Amerike pisanje pisanih črk vrača v osnovne šole, potem, ko so ga za nekaj let tudi opustili.
\n
Pisanju in lepoti rokopisa so pri nas pred desetletji pripisovali velik pomen. V šolskih spričevalih je bila ocena iz predmeta lepopisje. Danes je drugače, črke v učnem načrtu pa vendarle ostajajo: male in velike tiskane ter male in velike pisane. Učenec naj bi se jih naučil do tretjega razreda osnovne šole. Od takrat se z obliko črk nihče več ne ukvarja in učenci bolj ali manj začnejo pisati po svoje, pravi forenzična preiskovalka pisav in poklicna grafologinja Marijana Jazbec, ki je tudi predsednica društva Radi pišemo z roko.
\n
“Najprej začnemo poenostavljat velike začetnice. Torej iz velikih pisanih črk v velike tiskane črke. Pri malih črkah pa je različno. Nekateri pisano pisavo ohranjajo dolgo časa, nekateri celo življenje, drugi začnejo tiskat, ali pa malo tiskat in malo pisat.”
\n
Tipkanje je danes prevladujoč način pisanja. In ker pišemo vse manj, postaja naša pisava, vsaj v splošnem, manj čitljiva in tekoča.
\n
“Lepa pisava je vsaka pisava, ki je čitljiva in ritmična. “
\n
Pisanje z roko v možganih spodbudi številne centre – motoričnega, vizualnega, slušnega in semantičnega, v poznejših obdobjih pa pozitivno vpliva tudi na spomin in učenje.
\n

","excerpt":"V pisavi velikokrat uporabljamo nekakšno mešanico med tiskanimi in pisanimi črkami. ","featured-media-id":30513,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kiks/174699817","abovetitle":"","subtitle":"V pisavi velikokrat uporabljamo nekakšno mešanico med tiskanimi in pisanimi črkami. ","category-text":"False","permalink":"2020/05/kiks-24/","show-start":"2020-06-13T07:30:00+02:00","show-end":"2020-06-13T08:00:00+02:00","audio-length":"459","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/12/Vasihpiemtakoneitljivodaezasebojneznamprebrati4794009.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699817","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Na Finskem od leta 2016 učenje pisanih črk ni več obvezno. Po drugi strani pa se v Združenih državah Amerike pisanje pisanih črk vrača v osnovne šole, potem, ko so ga za nekaj let tudi opustili.
"},{"kind":"html","content":"
Pisanju in lepoti rokopisa so pri nas pred desetletji pripisovali velik pomen. V šolskih spričevalih je bila ocena iz predmeta lepopisje. Danes je drugače, črke v učnem načrtu pa vendarle ostajajo: male in velike tiskane ter male in velike pisane. Učenec naj bi se jih naučil do tretjega razreda osnovne šole. Od takrat se z obliko črk nihče več ne ukvarja in učenci bolj ali manj začnejo pisati po svoje, pravi forenzična preiskovalka pisav in poklicna grafologinja Marijana Jazbec, ki je tudi predsednica društva Radi pišemo z roko.
"},{"kind":"html","content":"
“Najprej začnemo poenostavljat velike začetnice. Torej iz velikih pisanih črk v velike tiskane črke. Pri malih črkah pa je različno. Nekateri pisano pisavo ohranjajo dolgo časa, nekateri celo življenje, drugi začnejo tiskat, ali pa malo tiskat in malo pisat.”
"},{"kind":"html","content":"
Tipkanje je danes prevladujoč način pisanja. In ker pišemo vse manj, postaja naša pisava, vsaj v splošnem, manj čitljiva in tekoča.
"},{"kind":"html","content":"
“Lepa pisava je vsaka pisava, ki je čitljiva in ritmična. “
"},{"kind":"html","content":"
Pisanje z roko v možganih spodbudi številne centre – motoričnega, vizualnega, slušnega in semantičnega, v poznejših obdobjih pa pozitivno vpliva tudi na spomin in učenje.
"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"436"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30513"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30513"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140916","attributes":{"wp-id":359085,"date":"2020-05-26T00:36:26+02:00","modified":"2020-06-08T10:00:06+02:00","slug":"svetovalni-servis-1172","post-type":"post","title":"Ne zanemarite nege rane po operaciji","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/svetovalni-servis-1172/","content":"
Celjenje ran je kompleksen proces. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in nežnim rokovanjem praviloma poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Vendar enako pomembna je tudi nega rane in še ne zrele brazgotine s strani bolnika. Kako prepoznamo vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati? Gost: travmatolog Aleš Fischinger, dr. med iz UKC Ljubljana in Zavoda za nego brazgotin.
","excerpt":"\"Ko je brazgotina enkrat zrela, ne pomaga nobena krema več\"","featured-media-id":30412,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174698777","abovetitle":"","subtitle":"\"Ko je brazgotina enkrat zrela, ne pomaga nobena krema več\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/svetovalni-servis-1172/","show-start":"2020-06-08T08:05:00+02:00","show-end":"2020-06-08T08:30:00+02:00","audio-length":"1802","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/08/NezanemaritenegeranepooperacijiMMC.PR1.20200608.1.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698777","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"
Celjenje ran je kompleksen proces. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in nežnim rokovanjem praviloma poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Vendar enako pomembna je tudi nega rane in še ne zrele brazgotine s strani bolnika. Kako prepoznamo vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati? Gost: travmatolog Aleš Fischinger, dr. med iz UKC Ljubljana in Zavoda za nego brazgotin.
"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30412"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30412"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"360","attributes":{"slug":"ana-skrtrtvslo-si","name":"Ana Skrt","twitter":"","facebook":"https://www.facebook.com/askrt","title":"Novinarka","description":"Ana Skrt je svojo radijsko pot začela že kot dijakinja leta 2004 na regionalnem programu Radia Slovenija - na Radiu Koper. Vodenje in priprava študentskih oddaj sta hitro prerasla v redaktorstvo in mentoriranje mladih ter v pripravo dnevnih aktualnih vsebin. S prihodom v ljubljansko Uredništvo dnevno-aktualnega programa se je področje njenega delovanja še razširilo. Je redaktorica in voditeljica jutranjega programa, soustvarjalka rednih rubrik, pripravlja svetovalne oddaje ter poglobljene aktualne prispevke. Danes magistrica novinarskih študij rada tudi ponočuje v radijskem etru. Takrat se na drugi strani mikrofona znajdejo raznovrstni gostje – od glasbenikov, podjetnikov, kulturnikov, popotnikov do drugih zanimivih osebnosti in ustvarjalcev.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1877-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1877-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"468","attributes":{"slug":"natasa-raslrtvslo-si","name":"Nataša Rašl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Nataša Rašl je magistrica novinarskih študij. Njena radijska zgodba se je začela med študijem komunikologije leta 2008, ko je začela opravljati delo jutranje asistentke na Prvem programu Radia Slovenija. Po letu dni je začela z ustvarjanjem lastnih novinarskih prispevkov pod okriljem Uredništva dnevno aktualnega programa, kjer je zaposlena tudi danes. Je avtorica različnih oddaj in voditeljica torkovih juter na Prvem.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"476","attributes":{"slug":"peter-mocnikrtvslo-si","name":"Peter Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"509","attributes":{"slug":"tina-lamovsekrtvslo-si","name":"Tina Lamovšek","twitter":"@tinalamovsek","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"648","attributes":{"slug":"igor-juricrtvslo-si","name":"Igor Jurič","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisnik iz Bruslja","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/08/juric-e1575041450996-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/08/juric-e1575041450996-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"661","attributes":{"slug":"katja-krajnc","name":"Katja Krajnc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"325","attributes":{"wp-id":60,"description":"Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Oddaja poteka v živo, zato v njej lahko sodelujejo tudi poslušalci (tel. št.: 01-475-22-22).","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/med-stirimi-stenami/","name":"Med štirimi stenami","slug":"med-stirimi-stenami","parent-wp-id":0,"permalink":"med-stirimi-stenami/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"44"},{"type":"CategoryShowLink","id":"58"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"393","attributes":{"wp-id":97,"description":"Ker gospodarska kriza in recesija močno majeta tako državne kot družinske proračune, bomo na Prvem programu RaS, varčevali. Vsak ponedeljek po pol osmi uri, bomo pripravili prispevek v katerem boste izvedeli, kako lahko prihranite. Poleg strokovnjakov z različnih področij vabimo k sodelovanju tudi vas spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci. Radi bi namreč izvedeli kako VI varčujete. Doma v službi, kjerkoli. Vaše varčevalne navada nam lahko sporočite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si, ali nam pišete na naslov Radio Slovenija Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom VARČUJEMO S PRVIM. Veseli bomo vaših predlogov in izkušenj.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/varcujemo-s-prvim/","name":"Varčujemo s Prvim","slug":"varcujemo-s-prvim","parent-wp-id":0,"permalink":"varcujemo-s-prvim/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"396","attributes":{"wp-id":235,"description":"Oddaja o vsem tistem, kar se skriva v hrani.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/veste_kaj_jeste/","name":"Veste, kaj jeste?","slug":"veste_kaj_jeste","parent-wp-id":0,"permalink":"veste_kaj_jeste/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"60"},{"type":"CategoryShowLink","id":"62"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"436","attributes":{"wp-id":497,"description":"Kratka informativna koristna slovenščina","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/kiks/","name":"KiKs","slug":"kiks","parent-wp-id":0,"permalink":"kiks/","show-description":"Kratka informativna koristna slovenščina","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/kiks-naslovna-2.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"7:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"451","attributes":{"wp-id":520,"description":"Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/klicnakoda/","name":"Klicna koda","slug":"klicnakoda","parent-wp-id":0,"permalink":"klicnakoda/","show-description":"Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-klicna-koda2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"ponedeljek","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"119"},{"type":"CategoryShowLink","id":"123"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"30374","attributes":{"wp-id":361178,"title":"65138781_sola_fp-xl","caption":"","media-source":"Ziga Zivulovic jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65138781_sola_fp-xl-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65138781_sola_fp-xl-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65138781_sola_fp-xl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65138781_sola_fp-xl.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30412","attributes":{"wp-id":361439,"title":"patch-2328289_1920","caption":"","media-source":"ulleo","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/patch-stone-facade-repair-setting-2328289/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/patch-2328289_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/patch-2328289_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/patch-2328289_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/patch-2328289_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30513","attributes":{"wp-id":362744,"title":"20200611_103303","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200611_103303-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200611_103303-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200611_103303-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200611_103303-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30601","attributes":{"wp-id":363090,"title":"kitchen-4796793_1920","caption":"","media-source":"jeanvdmeulen","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/kitchen-interior-home-room-white-4796793/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitchen-4796793_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitchen-4796793_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitchen-4796793_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitchen-4796793_1920-1200x899.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30672","attributes":{"wp-id":363719,"title":"sunblock-1471393_1920","caption":"","media-source":"chezbeate","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/sunblock-sunglasses-skincare-hat-1471393/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/sunblock-1471393_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/sunblock-1471393_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/sunblock-1471393_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/sunblock-1471393_1920-1200x622.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30695","attributes":{"wp-id":364004,"title":"soup-4381589_1920","caption":"","media-source":"congerdesign","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/soup-soup-pot-soup-spoon-eat-lunch-4381589/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-1200x804.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30853","attributes":{"wp-id":365358,"title":"65503404_fp-xl","caption":"","media-source":"Reuters","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65503404_fp-xl-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65503404_fp-xl-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65503404_fp-xl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/65503404_fp-xl.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30890","attributes":{"wp-id":365684,"title":"737394_402984836446270_1796118742_o","caption":"","media-source":"Rok Robežnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30892","attributes":{"wp-id":365692,"title":"ILU201507311SDSSS520","caption":"","media-source":"Stane Klemenc/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ilu201507311sdsss520-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ilu201507311sdsss520-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ilu201507311sdsss520-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ilu201507311sdsss520-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30906","attributes":{"wp-id":365955,"title":"bed-1839183_1920","caption":"","media-source":"Pexels","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bed-bedroom-carpet-curtains-1839183/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/bed-1839183_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/bed-1839183_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/bed-1839183_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/bed-1839183_1920-1200x792.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30987","attributes":{"wp-id":366582,"title":"Kulinarične Haloze - postrv na ajdi","caption":"","media-source":"Ana Skrt","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-1200x900.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31046","attributes":{"wp-id":370295,"title":"burglar-1678883_1920","caption":"","media-source":"fbhk","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/burglar-at-night-window-crowbar-1678883/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/burglar-1678883_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/burglar-1678883_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/burglar-1678883_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/burglar-1678883_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":27,"count":317}}}