Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.
Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je HDZ dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj je večina političnih strank že vnaprej napovedala, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
Šest mladih Portugalcev je na sodišču za človekove pravice v Strasbougu vložilo tožbo proti 27-tim državam članicam Evropske Unije ter Veliki Britaniji, Švici, Norveški in Turčiji. Razlog: nezadostno ukrepanje držav na področju podnebnih sprememb. Kako bo razsodba vplivala na uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, tudi v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb, ki jih vsako leto čutimo tudi pri nas? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnico Mašo Kovič Dine
Postenje poznajo vse religije. Medtem ko se v tem času postijo muslimani, danes, na veliki petek, v rimskokatoliški cerkvi velja strogi post. V postnem času, ki traja od pepelnične srede, pa se tradicionalno odvija tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki je najbolj razširjena droga pri nas. Mnogi se v tem času odločijo tudi za post od drugih dejavnosti ali substanc, ki lahko škodljivo vplivajo na naše psihofizično stanje in vodijo v bolezen. Kako učinkovit je lahko takšne vrste umik, kdaj se zavemo, da smo zabredli, kdaj moramo prositi za pomoč, kako se spopasti z izzivi, ki neprestano prežijo na poti spreminjanja navad? Odgovore iz prve roke smo iskali v oddaji Ob osmih s pravnikom, profesorjem in publicistom Markom Pavliho.
Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.
Na področju enakosti spolov je treba še veliko narediti. Le zdi se, da se tradicionalni vzorci brišejo. To dokazuje tudi statistika; v Evropski uniji na primer ženske še vedno v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!« je tudi naslov popoldanskega protesta, ki bo ob mednarodnemu dnevu žensk potekal v središču Ljubljane. Tudi Združeni narodi skušajo z letošnjo osrednjo temo »Naložba v ženske pospešuje napredek« poudariti, da je dobrobit ženske na vseh področjih življenja ključna za uspešno gospodarstvo in bolj zdrav planet. 8. marec zaznamujejo v več kot 100 državah po svetu, ponekod je tudi dela prost dan. Tako je med drugim v Berlinu, kjer že nekaj let živi in dela doktorica sociologije spolov Nataša Pivec, gostja nove epizode Ob osmih.
Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.
Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.
Dobili smo novo inženirko leta. To je postala magistrica strojništva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb Ljupka Vrteva. Kljub takšnim in podobnim akcijam, ki dobivajo tudi vse več medijske pozornosti, pa je delež raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, še vedno nizek. Če so v šolah možnosti enake za vse, kje se zalomi? So razlog za to še vedno stereotipi? Kakšni so pozitivni učinki zmanjšanja razlik? O tem v tokratni oddaji Ob osmih v pogovoru z astrofizičarko doktorico Andrejo Gomboc.
Drugi dan novega leta je že čas, ko lahko pogled bolj realno usmerimo v novo leto. Novoletne zaobljube imajo slab prizvok, saj so pogosto nerealne in že na začetku obsojene na neuspeh. A vendarle obstajajo ljudje, ki jim je uspelo. Kakšen je recept za uspeh? Nov velik izziv je v letu 2024 tudi pred gostjo tokratne oddaje Ob osmih. Ultratrailašica Barbara Jolič nam bo med drugim zaupala od kod črpa motivacijo za nepredstavljive napore, ki jih za mnoge predstavljajo ultramaratonske preizkušnje. Naj bo navdih tudi za uresničevanje zaobljub na drugih področjih.
Ob osmih se tokrat podajamo v kulturne loge. Leto 2023 je gotovo zaznamovalo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Vendarle se je začela graditev Drame, slišali smo nove obljube o NUK2. Kaj pa tista prava kultura, ki jo vzamemo v roke, ki nas bogati s harmonijami, slikami in sporočili? Svoj pogled na kulturo v letu, ki se izteka, nam je zaupala direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.
V nedeljo smo zaznamovali svetovni dan človekovih pravic, v ponedeljek bomo mednarodni dan migrantov, vmes se je ne prav revolucionarno končala podnebna konferenca v Dubaju. Posledice podnebnih sprememb z domov preženejo več milijonov ljudi vsako leto, večina je notranje razseljenih. Zaradi posledic ujm so ljudje tudi pri nas prisiljeni zapustiti svoje domove, imamo torej podnebne migrante tudi pri nas? Umanotera in Humanitas sta zgodbe podnebnih migrantov zbrala v knjižico s pomenljivim naslovom »Nekoč je bil dom«. Nekaj jih boste lahko slišali v pogovru Mirande Bratkič z gostjo Manco Šetinc Vernik.
Vstopili smo v praznični december. Družba ali vsaj reklamna sporočila ga rišeta kot mesec poln veselja in obilja, srečnih družin za mizami, ki se šibijo pod težo dobrot. Prazniki za vse seveda niso taki, zaradi osamljenosti in različnih stisk so lahko izjemno težko obdobje. Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje pogovor z bližnjim ali klic na eno od številk za pomoč. In na drugi strani vas po vsej verjetnosti toplo sprejme prostovoljka ali prostovoljec. O tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s Tjašo Arko, vodjo programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Danes se začenja 28. Podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov. Pričakovanja so visoka z evropsko in tudi slovensko ambicijo o določitvi konkretnih korakov za odpravo fosilnih goriv na čelu. Ambiciozne načrte pa imajo tudi kontroverzni gostitelji letošnje konference – Združeni arabski emirati, ki načrtujejo približno 50-odstotno povečanje črpanja nafte in plina do leta 2030, ko bo že prepozno za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje. Kakšne možnosti za uspeh torej sploh ima COP28? Na kateri točki so države pri doseganju ciljev pariškega sporazuma? Kako se za pogajalsko mizo znajde Slovenija? Sijejo tudi žarki upanja? O vsem tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s prvim in dolgoletnim pogajalcem Slovenije Andrejem Kranjcem.
V jesenskih mesecih so odjeknila poročila o naraščanju kriminalitete pri nas. Pozornost, med nekaterimi pa tudi zaskrbljenost, vzbuja domnevno večje število primerov posilstev, med drugim v središču Ljubljane. Odmevajo zlasti primeri, v katerih so osumljenci ali storilci tuji državljani. Daleč največ spolnega nasilja se sicer še vedno zgodi v domačem okolju. Pa smo na ulicah v nočnem času manj varni, kot smo bili vajeni? Kako na prijave kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost vplivajo neprimerne izjave pomembnih osebnosti. Kaj to pove o naši družbi? O vsem tem se je v oddaji Ob osmih Miranda Bratkič pogovarjala s sociologinjo Jasno Podreka.
"Rekam moramo dati prostor, da se razlijejo”, je bila mantra po uničujočih avgustovskih ujmah. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je že splavala po vodi, ker nekateri interventni ukrepi po poplavah postajajo preveč trajni. Medtem je v zaključni fazi zakon o obnovi po poplavah, ki naj bi – ob iskanju dodatnih financ za obnovo - uvedel tudi učinkovitejše upravljanje z vodotoki; zdajšnji sistem koncesionarjev pa medtem kaže na korupcijska tveganja. O vsem tem se je Miranda Bratkič v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjala z direktorjem Inštituta za vodarstvo Primožem Banovcem, ki je tudi član vladnega Sveta za obnovo.
Sinoči so lahko številni po Sloveniji opazovali žareče rdeče severno nebo, ki je bilo posledica severnega sija, sicer zelo redkega pri nas.
Šolski sindikat Sviz popoldne pred vlado pripravlja protestni shod zaradi zadnjega predloga sprememb plačnega sistema. Kot pravijo šolniki, predlog jemlje smisel strokovnim nazivom v šolstvu, kjer vse manjšemu kadrovskemu bazenu že tako primanjkuje motivacije. Je še en javni sistem na pragu zloma? Miranda Bratkič se bo o kadrih v šolstvu pogovarjala s predsednikom Združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Na Poljskem bodo v nedeljo pomembne volitve, ki bodo začrtale prihodnost države - in katerih izid je nemogoče napovedati. Tretji mandat na čelu vlade za stranko Zakon in pravičnost bi pomenil priložnost, da Poljska krene še odločneje po poti Orbanove Madžarske, zmaga združene opozicije pod vodstvom Donalda Tuska pa bi pomenila preobrat, se strinjajo analitiki. Miranda Bratkič je pred mikrofon povabila poljskega politologa in novinarja Bartozsa Wielinskega.
Policija vztraja, da kriminal na območju Ivančne gorice ni v porastu, a krajani pravijo, da je vlomov in kraj preveč - zato so organizirali vaško stražo. Podobno napovedujejo tudi v Žužemberku. Je porazdeljevanje policijskih sil ustrezno, kakšno varnostno tveganje predstavljajo vaške straže in kje so rešitve, da se bodo krajani počutili varne in zaupali v organe pregona? Miranda Bratkič Ob osmih gosti Aleša Bučana Ručmana s Fakultete za varnostne vede.