Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
138 prispevkov
Živimo v času vojne. Kdo ve, kako jo bodo poimenovali naši zanamci, če bodo preživeli? Morda bo to zanje tretja svetovna vojna. Morda jo bodo poimenovali po poražencu, ki ga bodo hkrati označili tudi za glavnega krivca. Etnična čiščenja in pojavi genocida bodo verjetno označeni za stranski produkt vojne ali nujno zlo, potrebno za zmago prave strani. Razen, če se zgodi čudež in človeštvo spozna, da je vojna, bila in ostala, najslabša možna izbira. Več o tem in še čem pa v Labirintih sveta.
Za nami je mesec marec, ko se srbska in mednarodna javnost spominjata vrste dogodkov, ki so zaznamovali bližnjo zgodovino Srbije, zahodnega Balkana in Evrope. Minilo je 25 let od Natovega posredovanja proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, 21 let od atentata na demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića. Del srbske javnosti se vsakega 11. marca spomni tudi na smrt Slobodana Miloševića v celici haaškega pripora. Kaj je danes ostalo od sprememb, ki so sledile tem dogodkom? Kje so danes tisti, ki so petega oktobra leta 2000 strmoglavili Miloševićev režim? O tem je beseda tekla z nekdanjim predsednikom Srbije in dejavnim udeležencem takratnih dogodkov Borisom Tadićem.
Ste se kdaj vprašali, zakaj politiki lažejo? Zakaj jih kljub vsemu volimo in celo ohranjamo v lepem spominu? Bi volili politika, ki vam obljublja dolgotrajno vojno? Leto 2024 je leto volitev in priložnost, da se ljudstvo samo odloči, ali je za mir ali ne. Za zdaj je tako, da si zmerna sredina prizadeva za nadaljevanje boja, dokler svet ne bo drugačen. Za mir pa se zavzemajo levi in desni skrajneži, populisti in politični marginalci. Morda je to trenutek, da tudi sami razmislimo, za kaj naj se borimo in koga naj zaščitimo.
Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Bližnjevzhodna kriza je najdlje trajajoča na svetu. Morda bo Južnoafriška tožba proti Izraelu za genocid nad Palestinci njena prelomnica. Zagotovo pa življenje v Gazi in širše nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. O tem in tudi drugih vidikih je v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti spregovoril nekdanji predsednik, diplomat in profesor mednarodnega prava doktor Danilo Turk.
Bližnji vzhod je najstarejše krizno žarišče na svetu. Poglavitni problem je vprašanje palestinskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo Izraela izgubilo svoje ozemlje. Je vojna v Gazi prelomna točka, na kateri bo treba najti trajno rešitev? Naš gost bo zaslužni profesor doktor Bojko Bučar, visokošolski učitelj s fakultete za družbene vede. Generacije študentov so pri njem znanje o mednarodnih odnosih črpale prav na primeru Bližnjega vzhoda. O tem, kaj je pravica do samoodločbe? Kaj je razmerje sil, kakšna vloga Združenih narodov in kakšna Meddržavnega sodišča v Haagu. Nas je silovitost vojne v Gazi presenetila? Ali imamo v Sloveniji dovolj izobraženih ljudi, ki spremljajo mednarodna dogajanja, ali pa smo se v javnosti prepustili posnemanju tujih vzorcev? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v Intervjuju s profesorjem doktorjem Bojkom Bučarjem.
Deveti maj je dan Evrope, ko v spomin na objavo deklaracije, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman leta 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, poudarjamo pomen miru in povezovanja na stari celini. Spominjamo se tudi zmage nad nacifašizmom in dne, ko je zmagovita narodnoosvobodilna vojska vkorakala v osvobojeno slovensko prestolnico. Tako pri nas kot drugod po Evropi pa tega dne ne doživljajo vsi enako. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: dr. Božo Repe, redni profesor za sodobno slovensko in občo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v LJubljani; dr. Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Ali Žerdin, sociolog, novinar in publicist.
Večina držav sveta obsoja agresijo na Ukrajino, vendar se jih je manj kot četrtina pridružila sankcijam proti Rusiji. Številni skušajo ohraniti enakomeren odnos do Washingotna, Moskve in Pekinga. Med njimi je tudi največja največja demokracija na svetu - Indija. Po najnovejših podatkih Združenih narodov, je to država z največ prebivalci na svetu. Oboroženi spopadi, kakršnemu smo te dni mu priča v Sudanu, govorijo o tem, da svetovne politike ne krojijo le velesile iz druge polovice dvajsetega stoletja, ampak da na prizorišče stopajo neki novi neuvrščeni, bistveno močnejši od gibanja, ki ga poznamo iz naše polpretekle zgodovine.
Črnogorski volivci so za predsednika izbrali Jakova Milatovića, ki je v predvolilni kampanji v ospredje postavil odnos do identitete. S tem se končuje vladavina Mila Đukanovića, obnovitelja državnosti, ki pa mu očitajo, da je v treh desetletjih pogosto spregledal večplastnost črnogorske samobitnosti.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
24. februarja lani je ruski predsednik Vladimir Putin obvestil državljane, da se je odločil za posebno vojaško operacijo s ciljem demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine oziroma agresijo na nekdanjo bratsko sovjetsko republiko. Danes lahko ugotovimo, da je bilo to logično nadaljevanje dogajanja po letu 2013 ali še prej, po razpadu Sovjetske zveze. A tako krvavega razpleta ni pričakoval nihče. Evropa je v vojni, ki ji ni videti konca. Naj zahodne demokracije z orožjem brezpogojno podpirajo Ukrajino ali pa bi bilo treba začeti iskati mirno rešitev, ki bi zahtevala popuščanje obeh vpletenih strani? O tem smo se pogovarjali s strokovnjakoma Dragom Dakičem Prelcem in Miroslavom Gregoričem.
Skoraj leto dni je že od začetka vojne v Ukrajini. Še vedno ni resne pobude za iskanje miru. Nasprotno, vojskujoči se strani krepita svoje sile in se pripravljata na morebitno spomladansko ofenzivo. Ukrajina pričakuje dobavo sodobnega orožja z Zahoda - tankov in celo letal, ob pomoči katerih bi si povrnila izgubljena ozemlja. Kako naj pri tem ravnajo članice Evropske unije in zveze Nato? Naj bo na prvem mestu oboroževanje Ukrajine ali iskanje miru? Je to sploh izbira? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.
Dramaturgijo tedna je narekoval vrh koalicije. Pred sestankom se je stopnjeval pritisk na vladajoče glede plač, rešitev za zdravstvo in izhodišč za reforme. Ključni dosežek so bile strnjene koalicijske vrste. Komentiramo ozadje, razgaljamo razmere v zdravstvu, ocenjujemo posledice za državni proračun. V oddaji tudi o blišču in bedi Davosa, čezatlantski gospodarski tekmi in turneji naše prve diplomatke po Balkanu. Kritični pregled tedna ta petek z Marjanom Vešligajem.
Srbi na severu Kosova so umaknili cestne barikade, pravosodje v Prištini pa je omogočilo obtoženemu srbskemu policistu, da se brani s prostosti. Kosovo se je vnovič izognilo spopadu za suverenost nad štirimi občinami na severu države. Kako dolgo bo še trajalo začasno stanje in kako daleč je končna rešitev kosovskega vprašanja? Medtem se razmere zapletajo v Črni gori, kjer svojo moč v skupščini vse bolj krepi pro-srbska opcija. Marjan Vešligaj se bo v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti o vsem tem pogovarjal z analitikoma Mitjo Žagarjem in Dušanom Janjićem. \n\n\n\n\n
Mnogi so napovedovali, da se v vojni v Ukrajini ne bo mogoče izogniti, vendar tega, kar se je zgodilo, nismo pričakovali. Življenje, kot smo ga v Evropi poznali pred vojno, se kot zdaj kaže ne bo več vrnilo. Naše želje so tako usmerjene predvsem v iskanje miru. Morda pa ta vendarle ni tako daleč, morda ga bomo dočakali že v novem letu 2023. Še dolgo pa bo mir ostal na vrhu naših vrednot. O tem, kako smo doživljali minulo leto, bomo govorili v reprizi oddaje Svet v letu 2022. Pripravil jo je Marjan Vešligaj.
Vojna v Ukrajini, ki jo tako ali drugače že občuti ves svet, je vstopila v fazo državnega terorizma. Ubijajo se vplivni posamezniki, uničuje energetska infrastruktura. Kako resne so ponudbe za mirovna pogajanja? Ali lahko upamo, da so politiki, ki so vojno začeli, sposobni vojno tudi končati? Novi obrazi pogosto pomenijo tudi novo upanje. Vendar, ali imamo čas čakati nanje?
Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.
Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave.
Vojna v Ukrajini in napetosti okoli Tajvana so pozornost javnosti nekoliko odvrnile od pogajanj stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, Evropske unije in Nemčije o iranskem jedrskem programu. V Teheranu že dlje časa zagotavljajo, da ne nameravajo zgraditi jedrske bombe, čeprav bi jo lahko. Vse je odvisno od tega, ali bodo ključne zahodne države popustile pri nekaterih zahtevah. Pogajajo se na Dunaju v času, ko tematika jedrskega orožja spet postaja aktualna, ko vse več takšnih in drugačnih režimov trka na vrata jedrskega kluba in ko je vse večja možnost napak, ki bi lahko imele usodne posledice. O tem s strokovnjaki Jeleno Juvan, Primožem Šterbencem, Miroslavom Gregoričem in dopisnico Karmen Švegl. Oddajo vodi Marjan Vešligaj.
Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.
