{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=4&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"141113","attributes":{"wp-id":359933,"date":"2020-05-29T11:19:48+02:00","modified":"2020-05-29T19:31:00+02:00","slug":"protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite","post-type":"post","title":"Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite/","content":"

Popoldan se obetajo novi protesti na kolesih v Ljubljani in še nekaterih drugih slovenskih mestih. Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede.

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

","excerpt":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","featured-media-id":30274,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696544","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite/","show-start":"2020-05-29T16:25:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"645","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/TomaDeelanInstitucionalnapolitikaprinasjepopolnomaizgubilasvojkompas4775749.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696544","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

"},{"kind":"html","content":"

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30274"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30274"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140946","attributes":{"wp-id":359179,"date":"2020-05-26T11:50:16+02:00","modified":"2020-05-27T15:31:57+02:00","slug":"v-sole-bi-se-morali-cim-prej-vrniti-vsi-otroci","post-type":"post","title":"V šole bi se morali čim prej vrniti vsi otroci","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/v-sole-bi-se-morali-cim-prej-vrniti-vsi-otroci/","content":"

Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo.

“Otroci so doživeli različne stvari. Bombandirani so bili z informacijami, ki so bile vse prej kot lepe. Marsikateri otrok je v svojem bližnjem ali daljnem okolju doživel kakšno neugodno situacijo. Skrbelo ga je za zdravje starih staršev ali staršev in to ne gre iz glave otroka kar tako, ne da bi se poskušalo o teh stvareh odkrito pogovarjati. In predvsem poslušati otroke. Če se otrok ne bo poslušalo in se jim poskušalo pomagati, svetovati, bo to puščalo dolgotrajne, neugodne izide.”

Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić:

","excerpt":"Pogovor z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek","featured-media-id":18877,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174695701","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek","category-text":"False","permalink":"2020/05/v-sole-bi-se-morali-cim-prej-vrniti-vsi-otroci/","show-start":"2020-05-26T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"759","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/LjubicaMarjanoviUmekVolebisemoraliimprejvrnitivsiotroci4771807.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695701","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Otroci so doživeli različne stvari. Bombandirani so bili z informacijami, ki so bile vse prej kot lepe. Marsikateri otrok je v svojem bližnjem ali daljnem okolju doživel kakšno neugodno situacijo. Skrbelo ga je za zdravje starih staršev ali staršev in to ne gre iz glave otroka kar tako, ne da bi se poskušalo o teh stvareh odkrito pogovarjati. In predvsem poslušati otroke. Če se otrok ne bo poslušalo in se jim poskušalo pomagati, svetovati, bo to puščalo dolgotrajne, neugodne izide.”

"},{"kind":"html","content":"

Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić:

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"18877"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/18877"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140732","attributes":{"wp-id":358409,"date":"2020-05-22T09:07:12+02:00","modified":"2020-05-22T19:31:52+02:00","slug":"nevladniki-ostali-brez-ze-dogovorjenih-sredstev","post-type":"post","title":"Nevladniki ostali brez že dogovorjenih sredstev","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/nevladniki-ostali-brez-ze-dogovorjenih-sredstev/","content":"

Gre za projekte, ki so namenjeni ozaveščanju o problematiki etničnih skupin, beguncev in migrantov, medijske pismenosti in boja proti trgovini z ljudmi. Posamezna organizacija bi morala za projekt prejeti od pet do največ devet tisoč evrov. O tem, zakaj se je zapletlo pri izplačilu denarja in kako so se znašle nevladne organizacije, pa je več povedal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici.

Da bo Urad vlade za komuniciranje vendarle nakazal odobren denar, upa Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris, kjer ustvarjajo spletni časopis za otroke in mladostnike. Kot poudarja, se je Časoris prav v času epidemije izkazal kot pomemben vir informacij za otroke.

Za projekt Iskanje resnice v svetu lažnih novic je Ukom zavodu Časoris odobril sedem tisoč evrov. Če tega denarja ne bo, se bo zavod znašel v zelo težkem položaju, opozarja sogovornica.

","excerpt":"Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.","featured-media-id":26360,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174694773","abovetitle":"","subtitle":"Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.","category-text":"False","permalink":"2020/05/nevladniki-ostali-brez-ze-dogovorjenih-sredstev/","show-start":"2020-05-21T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"888","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/22/GoranForbicipogovor4767503.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694773","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Da bo Urad vlade za komuniciranje vendarle nakazal odobren denar, upa Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris, kjer ustvarjajo spletni časopis za otroke in mladostnike. Kot poudarja, se je Časoris prav v času epidemije izkazal kot pomemben vir informacij za otroke.

"},{"kind":"html","content":"

Za projekt Iskanje resnice v svetu lažnih novic je Ukom zavodu Časoris odobril sedem tisoč evrov. Če tega denarja ne bo, se bo zavod znašel v zelo težkem položaju, opozarja sogovornica.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26360"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26360"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138612","attributes":{"wp-id":352449,"date":"2020-04-15T00:40:29+02:00","modified":"2020-04-28T18:18:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-246","post-type":"post","title":"Pandemija je zamrznila migracije","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/studio-ob-17-00-246/","content":"

Migracije in nezakoniti prehodi meje so postali del našega vsakdana. Na tisoče migrantov in beguncev išče zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije, mnogi tudi v Sloveniji. Ker so meje za prebežnike že nekaj časa zaprte, jih je veliko obtičalo v Grčiji ali drugih državah na Balkanu, kjer večinoma živijo v nemogočih razmerah. Migracijska kriza v Evropi traja že pet let, a skupne rešitve ni. Kako se s prihodi velikega števila prebežnikov sooča Slovenija? Ali za obvladovanje razmer na meji res potrebujemo vojsko s posebnimi pooblastili? Kakšno azilno politiko lahko pričakujemo v prihodnje?

O tem na dan zasedanja notranjih ministrov EU voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gosti:
\n– Boštjan Šefic, Ministrstvo za notranje zadeve,
\n– Nina Gregori, generalna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada,
\n– Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij,
\n– Vladimir Prebilič, izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede in župan občine Kočevje.

","excerpt":"Kaj se dogaja z begunci in migranti, so tihotapci razvili nove pristope, bo EU pravočasno našla rešitve?","featured-media-id":29758,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174689248","abovetitle":"","subtitle":"Kaj se dogaja z begunci in migranti, so tihotapci razvili nove pristope, bo EU pravočasno našla rešitve?","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-246/","show-start":"2020-04-28T17:05:00+02:00","show-end":"2020-04-28T18:00:00+02:00","audio-length":"3473","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/28/PandemijajezamrznilamigracijeMMC.PR1.20200428.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689248","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Evropsko sodišče za človekove pravice bo jutri izreklo sodbo v primeru pritožbe dveh romskih družin, ki Sloveniji očitata kršitev konvencije o človekovih pravicah, ker nimata dostopa do pitne vode. Slovenijo lahko – podobno kot v primeru izbrisanih – doleti visoka denarna kazen.
\nRomski družini iz Goriče vasi v Ribnici in iz Dobruške vasi v občini Škocjan očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah: prepoved ponižujočega ravnanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do pitne vode. Državo na problem opozarjamo že vrsto let, bivanjske razmere tam niso vredne človeka, pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, ki pomaga Romom v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice:

“Ti dve družini že leta in leta – in tudi drugi, ki so v teh naseljih – živijo brez vode, brez elektrike in sanitarij, ni kanalizacije. Najlepši način, kako naj to ponazorim, je, naj si vse poslušalke zamislijo recimo, kako urediti mesečno perilo, če doma nimaš vode, elektrike … Enostavno – to je – mi temu rečemo neko dno civilizacije.”

Državno odvetništvo navedbe o kršitvah zavrača. Po njihovem je Slovenija sodišču predstavila prepričljive argumente. Država se spreneveda, pa so prepričani v Amnesty International Slovenija:

“Kako ni nič narobe, če tam ni vode, ni elektrike, otroci ne končujejo osnovne šole, higienske razmere tam so katastrofalne. V decembru 2019 je prav Ribnici nastopila smrt dvomesečnega dojenčka zaradi pljučnice. Potem so truplo obgrizle celo podgane. Tako hudo je. Poglejte na to bom odgovoril zelo enostavno: kako ni hudo, če tako pač je. Lahko si zatiskamo oči, lahko se sprenevedamo, ampak tam ne živijo Marsovci. Gre za državljane, ki so romske narodnosti in živijo v teh nelegalnih romskih naseljih.”

Gre za prvi tak primer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Odločitev bo zato zelo odmevna in bo pomembno vplivala na reševanje romske problematike tako pri nas kot tudi v drugih evropskih državah. Kakšna bo odločitev, ni mogoče napovedati. Če bo sodišče pritožbi ugodilo, se lahko zgodi, da bo morala Slovenija romskim družinam plačati visoko denarno odškodnino.

","excerpt":"Romski družini očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah, ker nimajo dostopa do pitne vode. V pričakovanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.","featured-media-id":11014,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174677282","abovetitle":"","subtitle":"Romski družini očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah, ker nimajo dostopa do pitne vode. V pričakovanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.","category-text":"False","permalink":"2020/03/dostop-do-pitne-vode-bo-morala-slovenija-placati-odskodnino-romskima-druzinama/","show-start":"2020-03-09T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"235","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/09/DostopdopitnevodeBomoralaSlovenijaplaatiodkodninoromskimadruinama4667182.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174677282","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ti dve družini že leta in leta – in tudi drugi, ki so v teh naseljih – živijo brez vode, brez elektrike in sanitarij, ni kanalizacije. Najlepši način, kako naj to ponazorim, je, naj si vse poslušalke zamislijo recimo, kako urediti mesečno perilo, če doma nimaš vode, elektrike … Enostavno – to je – mi temu rečemo neko dno civilizacije.”

"},{"kind":"html","content":"

Državno odvetništvo navedbe o kršitvah zavrača. Po njihovem je Slovenija sodišču predstavila prepričljive argumente. Država se spreneveda, pa so prepričani v Amnesty International Slovenija:

"},{"kind":"html","content":"

“Kako ni nič narobe, če tam ni vode, ni elektrike, otroci ne končujejo osnovne šole, higienske razmere tam so katastrofalne. V decembru 2019 je prav Ribnici nastopila smrt dvomesečnega dojenčka zaradi pljučnice. Potem so truplo obgrizle celo podgane. Tako hudo je. Poglejte na to bom odgovoril zelo enostavno: kako ni hudo, če tako pač je. Lahko si zatiskamo oči, lahko se sprenevedamo, ampak tam ne živijo Marsovci. Gre za državljane, ki so romske narodnosti in živijo v teh nelegalnih romskih naseljih.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"11014"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/11014"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136161","attributes":{"wp-id":345756,"date":"2020-03-04T15:05:33+01:00","modified":"2020-03-04T15:12:37+01:00","slug":"standard-clovekovih-pravic-v-sloveniji-je-visok","post-type":"post","title":"Standard človekovih pravic v Sloveniji je visok","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/standard-clovekovih-pravic-v-sloveniji-je-visok/","content":"

V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov.

“Standard človekovih pravic v Sloveniji je visok, ta nivo moramo zadržati in ga še izboljšati. Stanje ni tako črno, kot si želimo pogosto naslikati, je pa veliko področij, na katerih moramo narediti korake naprej.”

“Vedno več ljudi je na socialnih transferjih, socialni transferji se povečujejo, plače rastejo, ljudje pa s svojim zaslužkom ne morejo preživeti. Tukaj je nek razkorak, očitno socialni transferji zgrešijo svoj cilj, saj ne pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo.”

O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić

","excerpt":"Prvo leto mandata varuha človekovih pravic Petra Svetine","featured-media-id":4134,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174676167","abovetitle":"","subtitle":"Prvo leto mandata varuha človekovih pravic Petra Svetine","category-text":"False","permalink":"2020/03/standard-clovekovih-pravic-v-sloveniji-je-visok/","show-start":"2020-03-04T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"564","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/04/PrvoletomandatavaruhalovekovihpravicPetraSvetine4661084.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676167","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Standard človekovih pravic v Sloveniji je visok, ta nivo moramo zadržati in ga še izboljšati. Stanje ni tako črno, kot si želimo pogosto naslikati, je pa veliko področij, na katerih moramo narediti korake naprej.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vedno več ljudi je na socialnih transferjih, socialni transferji se povečujejo, plače rastejo, ljudje pa s svojim zaslužkom ne morejo preživeti. Tukaj je nek razkorak, očitno socialni transferji zgrešijo svoj cilj, saj ne pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo.”

"},{"kind":"html","content":"

O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4134"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/4134"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136103","attributes":{"wp-id":345552,"date":"2020-03-03T08:23:41+01:00","modified":"2020-03-03T08:31:05+01:00","slug":"slovenija-in-povecan-pritisk-migracij","post-type":"post","title":"Slovenija in povečan pritisk migracij","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/slovenija-in-povecan-pritisk-migracij/","content":"

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je priznal, da v Turčiji ne preprečujejo več beguncem in migrantom, da bi se napotili proti Grčiji ali Bolgariji oziroma proti zunanjim mejam Evropske unije. V Evropski uniji so razumljivo zaskrbljeni. Evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex pa je nemudoma stopnjo pripravljenosti na meji s Turčijo zvišala na visoko.

Razmere na področju nezakonitih migracij v Turčiji in celotni regiji spremljajo tudi v slovenski policiji in ministrstvu za notranje zadeve ter mirijo, da so na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje pripravljeni.

Če se razmere v Turčiji ne bodo umirile, bi lahko nov begunski val dosegel tudi Slovenijo. Varnostni strokovnjaki pa ob tem opozarjajo, da je tokratna situacija povsem drugačna kot leta 2015. Takrat smo begunce lahko kanalizirali naprej, sedaj pa jih bomo morali, če ne želimo, da ostanejo pri nas, zaustaviti že na južni meji.

Nevladne organizacije opozarjajo, da bo morala Slovenija – kljub zaostrenim razmeram – ravnati v skladu z mednarodnimi standardi in pri obravnavi prebežnikov spoštovati azilne postopke.

V Amnesty International Slovenija poudarjajo, da bi morale države Evropske unije narediti več za ljudi v stiski, ki potrebujejo zaščito, nuditi bi morale tudi večjo podporo državam na poti, kjer so razmere že zdaj zelo slabe. Hujše humanitarne posledice, ki jih lahko povzroči nov večji migracijski val, lahko preprečijo le države članice in evropska komisija s humanim ukrepanjem in ob spoštovanju človekovih pravic.

","excerpt":"Kakšen izziv je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?","featured-media-id":4385,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174675819","abovetitle":"","subtitle":"Kakšen izziv je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?","category-text":"False","permalink":"2020/03/slovenija-in-povecan-pritisk-migracij/","show-start":"2020-03-02T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"333","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/03/Slovenijainpoveanpritiskmigracij4658652.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174675819","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Razmere na področju nezakonitih migracij v Turčiji in celotni regiji spremljajo tudi v slovenski policiji in ministrstvu za notranje zadeve ter mirijo, da so na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje pripravljeni.

"},{"kind":"html","content":"

Nevladne organizacije opozarjajo, da bo morala Slovenija – kljub zaostrenim razmeram – ravnati v skladu z mednarodnimi standardi in pri obravnavi prebežnikov spoštovati azilne postopke.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"},{"type":"Author","id":"487"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4385"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/4385"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135365","attributes":{"wp-id":343765,"date":"2020-02-19T13:12:35+01:00","modified":"2020-02-19T13:18:05+01:00","slug":"banke-morajo-tudi-beguncu-ki-zakonito-biva-v-evropski-uniji-omogociti-odprtje-racuna","post-type":"post","title":"Banke morajo tudi beguncu, ki zakonito biva v Evropski uniji, omogočiti odprtje računa","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/banke-morajo-tudi-beguncu-ki-zakonito-biva-v-evropski-uniji-omogociti-odprtje-racuna/","content":"

Ljudje, ki jim je Slovenija priznala mednarodno zaščito, se morajo precej potruditi, če želijo na banki odpreti račun. Čeprav banki predložijo identifikacijski dokument za stalno ali začasno bivanje v Sloveniji in tudi slovensko davčno številko, to pogosto ne zadostuje, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos. Banke namreč od njih zahtevajo dokumente, ki jih večinoma ne morejo predložiti, denimo potni list in davčno številko iz matične države. Pri prosilcih za mednarodno zaščito ali osebah, ki že imajo status begunca, po oceni bank obstaja tveganje, da bodo financirale terorizem, zato so zanje uvedle strožjo politiko poslovanja. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre v teh primerih za diskriminatorno ravnanje, v Združenju bank Slovenije pa očitke zavračajo.

“Banke morajo vsakemu potrošniku, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, omogočiti, da odpre vsaj osnovni plačilni račun. A v praksi se dogaja, da banke beguncem tudi tega računa ne želijo odpreti, pa opozarja Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.”

Na tej tako imenovani črni listi držav so denimo Sirija, Afganistan, Iran, Pakistan, Jemen in še vrsto drugih držav. Na problematiko zapiranja računov tujcem so pred dnevi opozorili tudi v Banki Slovenije, kjer so prav tako zaznali večje zapiranje plačilnih računov tujim državljanom. Poudarili so, da v teh primerih ne gre za njihova navodila. Po njihovi oceni banke na podlagi zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma uvajajo strožje politike glede sprejemljivosti poslovanja s temi strankami.

Pri Združenju bank Slovenije očitke, da gre za diskriminacijo, zavračajo in pojasnjujejo, da prošnjo za odprtje osnovnega računa banka zavrne, kadar bi s tem kršila zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ob tem navajajo, da banke samostojno oblikujejo svojo poslovno politiko.

V določenih primerih je za ustrezno obvladovanje tveganj treba tudi prekiniti poslovni odnos s stranko. Tveganja pranja denarja in financiranja terorizma se globalno gledano povečujejo, pa na očitke odgovarjajo v Abanki in dodajajo, da so za preprečevanje teh tveganj sprejeli strožjo politiko. Medtem ko v NLB-ju poudarjajo, da spoštujejo veljavno zakonodajo.
\nNeža Kogovšek Šalamon iz urada zagovornika načela enakosti, kjer obravnavajo to problematiko, ugotavlja, da je na področju bančnega sektorja ogromno pravil, ki se lahko uresničijo.

Tako se dogaja, da algoritem zazna sumljivo transakcijo že, če migrant nakaže le majhen znesek družini v svojo državo, ki je na tako imenovanem črnem seznamu

Beguncem zato svetuje, naj bodo previdni pri tem, kako nakazujejo sredstva svojim družinskim članom.

","excerpt":"Begunci in prosilci za azil, ki želijo na kateri od bank v Sloveniji odpreti plačilni račun, imajo pri tem precejšnje težave. Banke jim plačilnega računa namreč pogosto ne želijo odpreti.","featured-media-id":9787,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174672930","abovetitle":"","subtitle":"Begunci in prosilci za azil, ki želijo na kateri od bank v Sloveniji odpreti plačilni račun, imajo pri tem precejšnje težave. Banke jim plačilnega računa namreč pogosto ne želijo odpreti.","category-text":"False","permalink":"2020/02/banke-morajo-tudi-beguncu-ki-zakonito-biva-v-evropski-uniji-omogociti-odprtje-racuna/","show-start":"2020-02-19T14:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"295","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/19/Bankeinmigranti4643252.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672930","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Banke morajo vsakemu potrošniku, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, omogočiti, da odpre vsaj osnovni plačilni račun. A v praksi se dogaja, da banke beguncem tudi tega računa ne želijo odpreti, pa opozarja Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.”

"},{"kind":"html","content":"

Pri Združenju bank Slovenije očitke, da gre za diskriminacijo, zavračajo in pojasnjujejo, da prošnjo za odprtje osnovnega računa banka zavrne, kadar bi s tem kršila zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ob tem navajajo, da banke samostojno oblikujejo svojo poslovno politiko.

"},{"kind":"html","content":"

Tako se dogaja, da algoritem zazna sumljivo transakcijo že, če migrant nakaže le majhen znesek družini v svojo državo, ki je na tako imenovanem črnem seznamu

"},{"kind":"html","content":"

Beguncem zato svetuje, naj bodo previdni pri tem, kako nakazujejo sredstva svojim družinskim članom.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"9787"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/9787"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134333","attributes":{"wp-id":341202,"date":"2020-02-01T00:40:13+01:00","modified":"2020-02-14T18:24:10+01:00","slug":"studio-ob-17-00-202","post-type":"post","title":"Življenje v dvoje – izzivi sodobnega partnerstva","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/studio-ob-17-00-202/","content":"

Na valentinovo, dan zaljubljencev, bomo govorili o pravilih zmenkov, o porokah in ločitvah, poročnih pogodbah in težavah v partnerskih odnosih. Kdaj se začnejo odnosi krhati, zakaj se pari oddaljijo drug od drugega in kako preprečiti razhod? Kateri so ključni sodobni izzivi življenja v dvoje ter kje in koliko naj v ta odnos vstopa v država? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikič in gosti Studia ob 17ih:

– notar Bojan Podgoršek
\n– strokovna delavka centra za socialno delo Ljubljana Simona Mikec
\n– predsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordana Ristin
\n– Ksenija Zor iz Familylab Slovenija.

","excerpt":"Valentinovo naj ne bo le priložnost za ceneno kupovanje pozornosti ampak za razmislek o odnosih","featured-media-id":28452,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174672002","abovetitle":"","subtitle":"Valentinovo naj ne bo le priložnost za ceneno kupovanje pozornosti ampak za razmislek o odnosih","category-text":"False","permalink":"2020/01/studio-ob-17-00-202/","show-start":"2020-02-14T17:05:00+01:00","show-end":"2020-02-14T18:00:00+01:00","audio-length":"3282","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/14/ivljenjevdvojeizzivisodobnegapartnerstvaMMC.PR1.20200214.5.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672002","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Na nas se dnevno obračajo ljudje, ki ustrezne podpore, informacij ali konkretne pomoči ne dobijo tam, kjer bi jo morali. Tudi če pomoč dobijo, pa ta ni zadostna ali dovolj učinkovita. Institucije v posamezniku namreč ne vidijo človeka, ugotavlja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje:

“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”

Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:

“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”

Pod pragom revščine poleg družin pogosto živijo tudi starejši, ki živijo sami, in invalidi, saj imajo nekateri le 160 evrov invalidske pokojnine. Človek, ki je v stiski, po besedah Anite Ogulin pogosto dobesedno zamrzne.
\nNa ministrstvu za delo pa so prepričani, da socialni transferji pomembno vplivajo na zmanjševanje revščine in krepijo socialno-ekonomski položaj posameznikov in družin. Kot ob tem navajajo, podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Vendar pa družine ne potrebujejo le paketov hrane, ampak celostno pomoč.

“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so zasnovali projekt celostne pomoči družinam v stiski Veriga dobrih ljudi, ki družinam nudi psihosocialno pomoč, pravno pomoč, finančno opismenjevanje ter delavnice za starše. Gre za sistem, s katerim bi lahko družinam v stiski pomagali tudi centri za socialno delo, ki pa se trenutno utapljajo v birokraciji. Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so odgovornim predstavnikom vlade predlagali konkretne sistemske rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali revščino in njene posledice, vendar odziva nanje niso prejeli.

","excerpt":"Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.","featured-media-id":26516,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174664346","abovetitle":"","subtitle":"Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.","category-text":"False","permalink":"2020/01/ko-pride-v-neko-institucijo-po-podporo-in-pomoc-mora-biti-slisan/","show-start":"2020-01-13T11:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"290","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/13/Kopridevnekoinstitucijopopodporoinpomomorabitislian4596197.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174664346","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”

"},{"kind":"html","content":"

Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:

"},{"kind":"html","content":"

“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”

"},{"kind":"html","content":"

“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26516"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26516"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"131999","attributes":{"wp-id":335674,"date":"2019-12-23T10:46:11+01:00","modified":"2019-12-23T11:30:03+01:00","slug":"na-vrhuncu-potrosniske-mrzlice","post-type":"post","title":"Na vrhuncu potrošniške mrzlice","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/12/na-vrhuncu-potrosniske-mrzlice/","content":"

Decembrska nakupovalna mrzlica v teh dneh dosega vrhunec. Mnogi pred prazniki nakupujejo še zadnja darila za svoje bližnje in prijatelje, zaradi česar je gneča v trgovinah in nakupovalnih centrih večja kot običajno.

Daril se najbolj veselijo otroci, ki pa imajo pogosto vsega v izobilju.

Zadnji dnevi veselega decembra tako za marsikoga, ki išče in nakupuje darila v zadnjem trenutku, niso prav nič veseli, ampak precej stresni.

“Ljudje se nakupov daril lotijo različno. Nekateri o obdarovanju razmišljajo že mesec prej, si naredijo si načrt, kaj bodo kupili, kdaj in kje. Spet drugi se pozanimajo o ponudbi v trgovinah in iščejo ideje. Mnogi pa darila kupujejo impulzivno.”

Več o tem, kako se izogniti stresu in pritisku pri nakupu daril v teh zadnjih decembrskih dneh, nam je povedala psihologinja Mateja Videčnik. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić

","excerpt":"Decembra se potrošnja močno poveča, to je namreč čas obdarovanj. Tudi trgovci nas na vsakem koraku opominjajo, kaj vse še potrebujemo. Vse to pri ljudeh ustvarja pritisk - pogosto tudi finančno stisko","featured-media-id":13876,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174660408","abovetitle":"","subtitle":"Decembra se potrošnja močno poveča, to je namreč čas obdarovanj. Tudi trgovci nas na vsakem koraku opominjajo, kaj vse še potrebujemo. Vse to pri ljudeh ustvarja pritisk - pogosto tudi finančno stisko","category-text":"False","permalink":"2019/12/na-vrhuncu-potrosniske-mrzlice/","show-start":"2019-12-23T11:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"384","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/23/Decembrskanakupovalnamrzlica4575019.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174660408","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Daril se najbolj veselijo otroci, ki pa imajo pogosto vsega v izobilju.

"},{"kind":"html","content":"

Zadnji dnevi veselega decembra tako za marsikoga, ki išče in nakupuje darila v zadnjem trenutku, niso prav nič veseli, ampak precej stresni.

"},{"kind":"html","content":"

“Ljudje se nakupov daril lotijo različno. Nekateri o obdarovanju razmišljajo že mesec prej, si naredijo si načrt, kaj bodo kupili, kdaj in kje. Spet drugi se pozanimajo o ponudbi v trgovinah in iščejo ideje. Mnogi pa darila kupujejo impulzivno.”

"},{"kind":"html","content":"

Več o tem, kako se izogniti stresu in pritisku pri nakupu daril v teh zadnjih decembrskih dneh, nam je povedala psihologinja Mateja Videčnik. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"13876"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/13876"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"128664","attributes":{"wp-id":327680,"date":"2019-10-29T00:39:08+01:00","modified":"2019-11-11T18:18:05+01:00","slug":"studio-ob-17-00-136","post-type":"post","title":"Dinamične migracije so postale stalnica, EU še brez odgovorov","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/studio-ob-17-00-136/","content":"

Policisti so se letos ukvarjali s skoraj 14 tisoč nezakonitimi prehodi meje. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je omogočal, da Slovenija ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Zato se postavlja vprašanje, kako bo ukrepala Slovenija, če se bo število nezakonitih prehodov še povečevalo? Kaj lahko na področju migracij pričakujemo v prihodnje? Kakšne so pravne možnosti za obvladovanje migracij? O tem Lucija Dimnik Rikič in gosti:
\n– državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin,
\n– strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne,
\n– predstojnik katedre za ustavno pravo in koordinator modula Jeana Monneta za pravo migracij in azila na Pravni fakulteti v Ljubljani Samo Bardutzky in
\n– predstavnica Civilnodružbene iniciative Info Kolpa Iza Thaler.

","excerpt":"Sporni del zakona o tujcih je razveljavljen, ima vlada nadomestne ukrepe?","featured-media-id":26853,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174650514","abovetitle":"","subtitle":"Sporni del zakona o tujcih je razveljavljen, ima vlada nadomestne ukrepe?","category-text":"False","permalink":"2019/10/studio-ob-17-00-136/","show-start":"2019-11-11T17:05:00+01:00","show-end":"2019-11-11T18:00:00+01:00","audio-length":"3311","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/11/DinaminemigracijesopostalestalnicaEUebrezodgovorovMMC.PR1.20191111.1.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174650514","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26853"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26853"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"430","attributes":{"slug":"lucija-dimnikrikicrtvslo-si","name":"Lucija Dimnik Rikič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/Lucija-Dimnik-Rikič-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"487","attributes":{"slug":"robert-skrjancrtvslo-si","name":"Robert Škrjanc","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Robert-Škrjanc-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"11014","attributes":{"wp-id":44832,"title":"voda2","caption":"","media-source":"CindeeSniderRe/ Flickr, cc","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2-980x551.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"13876","attributes":{"wp-id":204118,"title":"darila","caption":"","media-source":"Gellinger","media-source-url":"https://pixabay.com/en/christmas-give-packages-joy-2975398/","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/12/darila-900x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/12/darila-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/12/darila-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/12/darila-1024x683.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"18877","attributes":{"wp-id":262836,"title":"Prvi šolski dan, šola, prvošolci, osnovna šola","caption":"","media-source":"flickr.com/NCDOTcommunications","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/ncdot/16786468123","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26360","attributes":{"wp-id":324454,"title":"Otroci in starši","caption":"Otroci in starši","media-source":"https://pixabay.com/geralt","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/family-children-father-mother-1466262/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26516","attributes":{"wp-id":325904,"title":"Revščina","caption":"Mednarodni dan boja proti revščini","media-source":"Chronomarchie/Pixabuy","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/purse-wallet-money-finances-3548021/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/revscina-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/revscina-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/revscina-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/revscina-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26853","attributes":{"wp-id":329258,"title":"2019-11-09 prebežniki – foto Reuters","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-11-09-prebezniki-foto-reuters-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-11-09-prebezniki-foto-reuters-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-11-09-prebezniki-foto-reuters-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-11-09-prebezniki-foto-reuters.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28452","attributes":{"wp-id":342886,"title":"2020-02-13 valentinovo 2- foto EPA","caption":"","media-source":"EPA","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/2020-02-13-valentinovo-2-foto-epa-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/2020-02-13-valentinovo-2-foto-epa-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/2020-02-13-valentinovo-2-foto-epa-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/2020-02-13-valentinovo-2-foto-epa-1-1200x908.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29758","attributes":{"wp-id":354376,"title":"2020-04-27 migracije begunci 2 – foto BoBo","caption":"Policija išče ilegalne migrante ob slovensko-hrvaški meji,","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30274","attributes":{"wp-id":359935,"title":"65671894","caption":"Slovenija Ljubljana 01.05.2020 01. maj 2020 Protesti s kolesi pred DZ RS. Politika Dogodek,protestniki, prepoved zbiranja na javnih krajih, koronavirus, Covid 19 druba Foto: iga ivuloviæ jr./BOBO","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4134","attributes":{"wp-id":140576,"title":"peter-svetina","caption":"Peter Svetina","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837-631x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4385","attributes":{"wp-id":141495,"title":"slovenia_begunci","caption":"","media-source":"Wikipedia","media-source-url":"https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Slovenia_(23221984816).jpg","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/slovenia_begunci.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/slovenia_begunci-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/slovenia_begunci-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/slovenia_begunci.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"9787","attributes":{"wp-id":66876,"title":"Migrants pass through Macedonia on their way to EU countries","caption":"","media-source":"EPA","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-930x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-1024x660.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":4,"count":41}}}