{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=5&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"149287","attributes":{"wp-id":392059,"date":"2020-10-09T00:31:53+02:00","modified":"2020-10-22T18:33:04+02:00","slug":"studio-ob-17-00-379","post-type":"post","title":"Migracije in popravljanje zakona o tujcih","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/10/studio-ob-17-00-379/","content":"

Število nezakonitih prehodov meje pri nas se zadnjih nekaj let povečuje. Do konca septembra letos so policisti obravnavali 11.855 prehodov meje, za azil pa je zaprosilo več kot 3200 prebežnikov. Na notranjem ministrstvu predlagajo, da bi nezakonite migracije zajezili z zaostritvijo zakona o tujcih. A predlagane rešitve so po mnenju nevladnih organizacij in tudi pravne stroke ustavno sporne, češ da močno omejujejo pravico do mednarodne zaščite. Kakšne so migracijske razmere pri nas? Kako naj Slovenija rešuje problem migracij? Kdaj in ali sploh lahko pričakujemo rešitve na ravni Evropske unije?

O vsem tem z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti:
\n– Boštjan Šefic, v kabinetu notranjega ministra pristojen za migracijsko problematiko,
\n– Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije,
\n– Urša Regvar, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij,
\n– Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

","excerpt":"Eno od rešitev za omejevanje migracij v kriznih razmerah je ustavno sodišče že razveljavilo, opozorila tudi o ustavnosti novega vladnega predloga","featured-media-id":33649,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174726996","abovetitle":"","subtitle":"Eno od rešitev za omejevanje migracij v kriznih razmerah je ustavno sodišče že razveljavilo, opozorila tudi o ustavnosti novega vladnega predloga","category-text":"False","permalink":"2020/10/studio-ob-17-00-379/","show-start":"2020-10-22T17:05:00+02:00","show-end":"2020-10-22T18:00:00+02:00","audio-length":"3379","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/22/MigracijeinpopravljanjezakonaotujcihMMC.PR1.20201022.4.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174726996","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"33649"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/33649"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"148714","attributes":{"wp-id":389726,"date":"2020-09-29T12:30:18+02:00","modified":"2020-09-29T12:30:18+02:00","slug":"najvec-hrane-zavrzemo-potrosniki","post-type":"post","title":"Največ hrane zavržemo potrošniki","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/najvec-hrane-zavrzemo-potrosniki/","content":"

Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.

Po podatkih Statističnega urada je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel 13 kilogramov užitnih živil. Podatki tudi kažejo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina pa v gostinskih obratih. Gre za družbeni in ekonomski problem. Ko zavržemo hrano, namreč zavržemo tudi vsa sredstva, ki smo jih vložili v njeno proizvodnjo. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja pa opozarja, da gre tudi za velik okoljski problem:

»S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«

Zavržena hrana je problem vseh deležnikov od vil do vilic oziroma od pridelovalca, predelovalca, trgovca, gostinca, javnih ustanov in na koncu tudi potrošnika. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji potrošniki odgovorni za največji delež zavržene hrane. A svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj, ugotavlja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Cilj Združenih narodov in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, je nujno sodelovanje potrošnikov, ki morajo spremeniti nakupovalne navade. V Zvezi potrošnikov ljudem zato svetujejo:

»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«

To, da ljudje mečejo hrano v smeti, najtežje razumejo tisti, ki pri nas živijo v revščini in si ne morejo privoščiti niti osnovnih živil. Podatki o tem, koliko hrane zavržemo, kažejo tudi na slab odnos, ki ga imamo do hrane, opozarja Anja Bolha:

»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«

Da hrana ne pristane v smeteh, pa pogosto s svojimi projekti poskrbijo človekoljubne organizacije. Slovenska filantropija tako že od leta 2014 izvaja projekt »Viški hrane – Hrana ljudem ne smetem«. Katja Sreš poudarja, da je vloga človekoljubnih organizacij pri preprečevanju zavrženja hrane hvalevredna, vendar bi za ta problem potrebovali tudi sistemske rešitve. Izkušnje nekaterih držav kot je Velika Britanija, kjer so v treh letih zmanjšali količino zavržene hrane za 11 odstotkov, kažejo, da je pri preprečevanju zavržene hrane pomembno povezovanje vseh deležnikov.

Po besedah Katje Sreš bi morali tudi pri nas več napora vložiti v povezovanje vseh. Kajti zavržena hrana je stvar prav vsakega od nas. Korak k temu bo morda skupna izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo danes med drugim podpisali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornica, Zadružne zveze Slovenije, Trgovinske in Turistično gostinske zbornice ter Zveze potrošnikov Slovenije.

Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:

\"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano.\"

Že takrat je med trgovci obstajalo zanimanje za doniranje viškov hrane, a to ni bilo zakonsko dobro urejeno in so se trgovci in prevzemniki bali določil, kdaj je hrana še varna, pojasnjuje Tereza Novak. Leta 2015 so v Uradu za varno hrano spisali priporočilo, ki je bistveno olajšalo razdeljevanje viškov hrane:

\"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena.\"

V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.

","excerpt":"Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj","featured-media-id":33025,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174721345","abovetitle":"","subtitle":"Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj","category-text":"False","permalink":"2020/09/najvec-hrane-zavrzemo-potrosniki/","show-start":"2020-09-29T11:40:00+02:00","show-end":"2020-09-29T11:55:00+02:00","audio-length":"895","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/29/Kamzvikihrane4919059.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174721345","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«

"},{"kind":"html","content":"

»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«

"},{"kind":"html","content":"

»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«

"},{"kind":"html","content":"

Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:

"},{"kind":"html","content":"

\"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena.\"

"},{"kind":"html","content":"

V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"388"},{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"33025"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/33025"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"148351","attributes":{"wp-id":388188,"date":"2020-09-22T15:48:16+02:00","modified":"2020-09-22T15:51:05+02:00","slug":"delez-otrok-z-debelostjo-med-epidemijo-narasel-bolj-kot-kdaj-koli","post-type":"post","title":"Delež otrok z debelostjo med epidemijo narasel bolj kot kdaj koli","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/delez-otrok-z-debelostjo-med-epidemijo-narasel-bolj-kot-kdaj-koli/","content":"

Meritve, ki so jih v maju in juniju izvedli na več kot sto osnovnih šolah, so pokazale ekstremno slabe rezultate pri gibalni učinkovitosti otrok. Strokovnjaki s fakultete za šport so pričakovali nekoliko slabše rezultate, a da bo omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pri otrocih pustilo takšne posledice. Tega niso pričakovali.

Do upada gibalne učinkovitosti je letos prišlo pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost pa je pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov.

Analiza je tudi pokazala, da je delež otrok z debelostjo narasel bolj kot kdaj koli. Povečal se je namreč za več kot 20 odstotkov, kar je več od povečanja v celotnem obdobju 2003-2007, torej v obdobju najhujše krize naraščanja debelosti. Povečanje podkožnega maščevja so zabeležili pri več kot polovici otrok. Do največjega povečanja maščobne mase je prišlo pri otrocih, ki so sicer gibalno najbolj dejavni.

Profesor Janko Strel meni, da bodo posledice zagotovo dolgoročne, po njegovem bodo otroci največje žrtve koronavirusa. Kot opozarja, se bodo posledice zaradi pomanjkanja gibanja namreč pokazale na področju učnega uspeha, razvoja in tudi na področju zdravja.

","excerpt":"Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. ","featured-media-id":20980,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174719796","abovetitle":"","subtitle":"Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. ","category-text":"False","permalink":"2020/09/delez-otrok-z-debelostjo-med-epidemijo-narasel-bolj-kot-kdaj-koli/","show-start":"2020-09-22T14:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"350","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/22/debeliotroci4909385.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174719796","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Do upada gibalne učinkovitosti je letos prišlo pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost pa je pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov.

"},{"kind":"html","content":"

Profesor Janko Strel meni, da bodo posledice zagotovo dolgoročne, po njegovem bodo otroci največje žrtve koronavirusa. Kot opozarja, se bodo posledice zaradi pomanjkanja gibanja namreč pokazale na področju učnega uspeha, razvoja in tudi na področju zdravja.

Spolno nasilje se ne dogaja le v skritih in temnih ulicah. Sodeč po številnih - sicer anonimnih - pričevanjih žensk lahko do spolnega nadlegovanja pride tudi v prostorih, ki jih imamo za varne. Tudi na vlaku. Instagram profil zeleznicezlom, ki je bil prvotno namenjen opisovanju prigod na slovenskih vlakih, so namreč konec julija preplavile izpovedi žensk, ki so na vlakih doživele spolno nasilje. Nadlegovali naj bi jih sopotniki in celo zaposleni na Slovenskih železnicah. V državnem podjetju očitke zavračajo in odgovarjajo, da letos niso prejeli niti ene prijave spolnega nasilja.

Pričevanja potnic govorijo o tem, kako so jih potniki zasledovali, jim kazali svoje genitalije in se pred njimi samozadovoljevali.

Tarča storilca spolnega nasilja je po besedah Franca Glušiča iz oddelka za krvne in seksualne delikte v upravi kriminalistične policije: lahko vsakdo: moški, ženska, lahko so to starejši ali mlajši:

\"Tako da stereotipi o tem, da je žrtev lahko samo lepo ali izzivalno oblečeno dekle, ne držijo. Najpogosteje pa do teh kaznivih dejanj prihaja v zasebnih okoljih in na nekoliko odročnejših javnih krajih, kjer ni ljudi in storilec lahko izkoristi priložnost in slabšo možnost žrtve, da se upre dejanju.\"

Prijav spolnega nasilja na vlaku je po podatkih policije zelo malo. Le po en primer letno. Vendar dejstvo, da žrtve spolnega napada ne prijavijo, še ne pomeni, da se ni zgodil. Da žrtve spolnega nasilja zaradi mučnih postopkov pogosto ne prijavijo, opozarja tudi Nika Kovač:

\"Postopki, s katerimi se žrtve soočajo, ko oddajo prijavo, so grozljivi. Sodna zakonodaja v Sloveniji je trenutno slaba in marsikatera žrtev zapiše, da je bila to zanjo še večja travma kakor samo dejanje, zaradi tega se preprosto ne odločajo za prijavo.\"

","excerpt":"Gre za izredno hud poseg v osebno in fizično integriteto žrtve","featured-media-id":29912,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174716796","abovetitle":"","subtitle":"Gre za izredno hud poseg v osebno in fizično integriteto žrtve","category-text":"False","permalink":"2020/09/zrtve-kazniva-dejanja-z-elementi-spolnega-nasilja-zelo-tezko-prijavijo/","show-start":"2020-09-08T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"298","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/09/Nasiljenavlakih4892458.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174716796","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pričevanja potnic govorijo o tem, kako so jih potniki zasledovali, jim kazali svoje genitalije in se pred njimi samozadovoljevali.

"},{"kind":"html","content":"

\"Tako da stereotipi o tem, da je žrtev lahko samo lepo ali izzivalno oblečeno dekle, ne držijo. Najpogosteje pa do teh kaznivih dejanj prihaja v zasebnih okoljih in na nekoliko odročnejših javnih krajih, kjer ni ljudi in storilec lahko izkoristi priložnost in slabšo možnost žrtve, da se upre dejanju.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Postopki, s katerimi se žrtve soočajo, ko oddajo prijavo, so grozljivi. Sodna zakonodaja v Sloveniji je trenutno slaba in marsikatera žrtev zapiše, da je bila to zanjo še večja travma kakor samo dejanje, zaradi tega se preprosto ne odločajo za prijavo.\"

V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev poiščejo tudi na naravnih kopališčih, pogosto na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren pojasnjuje predsednik Slovenske potapljaške zveze Mitja Slavinec

»Nekatere reke – recimo Mura je tipičen primer - so zelo hitre, vendar tega ni moč opaziti, ker je reka mirna, nima brzic. Nič na površini reki ne kaže, da teče zelo hitro. Vse široke reke, ki tečejo brez brzic, so take. Zakaj pa je kopanje v tekočih vodah toliko bolj nevarno? Prav zaradi izhoda iz vode. Kajti v mirujoči vodi imate čas se pripraviti in izbrati, kje želite iti ven iz vode. V tekočih vodah vas pa voda nese s seboj in imate omejeno možnost za izhod iz vode.«
\n
»Nekatere reke pa imajo vrtince. In ti vrtinci vas zajamejo in vas potegnejo proti dnu. Pravilo je, da se vrtincu ne upiraš, kajti zelo hitro, ko te potegne proti dnu, te vodni tok vrtinca spodaj izpusti in vrže ven. Ampak tisto, kar pri tem nihče ne opozarja, pa je, da te pri tem začne vrteti. In če na to nisi pripravljen in opozorjen, to predstavlja dodatno tveganje in se podzavestno temu začne vsak upirati.«

","excerpt":"Razmere v tekočih vodah se lahko zelo hitro spremenijo","featured-media-id":31754,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174710005","abovetitle":"","subtitle":"Razmere v tekočih vodah se lahko zelo hitro spremenijo","category-text":"False","permalink":"2020/08/kopanje-v-rekah-je-nevarno/","show-start":"2020-08-04T14:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"608","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/04/Kopanjevrekahjelahkonevarno4854051.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710005","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Nekatere reke – recimo Mura je tipičen primer - so zelo hitre, vendar tega ni moč opaziti, ker je reka mirna, nima brzic. Nič na površini reki ne kaže, da teče zelo hitro. Vse široke reke, ki tečejo brez brzic, so take. Zakaj pa je kopanje v tekočih vodah toliko bolj nevarno? Prav zaradi izhoda iz vode. Kajti v mirujoči vodi imate čas se pripraviti in izbrati, kje želite iti ven iz vode. V tekočih vodah vas pa voda nese s seboj in imate omejeno možnost za izhod iz vode.«
\n
»Nekatere reke pa imajo vrtince. In ti vrtinci vas zajamejo in vas potegnejo proti dnu. Pravilo je, da se vrtincu ne upiraš, kajti zelo hitro, ko te potegne proti dnu, te vodni tok vrtinca spodaj izpusti in vrže ven. Ampak tisto, kar pri tem nihče ne opozarja, pa je, da te pri tem začne vrteti. In če na to nisi pripravljen in opozorjen, to predstavlja dodatno tveganje in se podzavestno temu začne vsak upirati.«

Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.

\"Ljudje potrebujemo jasne podatke, zanesljive informacije. Zato bi se morali pristojni uskladiti in jasno določiti, kaj je politika in kaj stroka. Če gledamo odnose s Hrvaško, sem prepričan – in tudi mnogi drugi so -, da hrvaška pritiska na slovensko vlado, da je ne uvrsti na seznam rumenih držav. Vse to ljudi razdvaja, jih dela negotove in jim povzroča neke frustracije.\"

\"Pričakovati je, da bo to poletje še pestro, da se bodo protesti še nadaljevali, da bodo antiprotesti. Znajo se zgoditi tudi večji konflikti, kar pa nikakor ni zaželeno. Tega bi se morala vlada zavedati in spremeniti način komunikacije do ljudi.\"

","excerpt":"Pogovor s profesorjem za kriminalistično psihologijo dr. Petrom Umekom: \"Eden od razlogov za take kaotične razmere je zagotovo to, da ljudje nimamo verodostojnih informacij o epidemiološkem stanju.\"","featured-media-id":31057,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174703968","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s profesorjem za kriminalistično psihologijo dr. Petrom Umekom: \"Eden od razlogov za take kaotične razmere je zagotovo to, da ljudje nimamo verodostojnih informacij o epidemiološkem stanju.\"","category-text":"False","permalink":"2020/07/druzba-pri-nas-je-vse-bolj-razdeljena-cutiti-je-veliko-napetosti/","show-start":"2020-07-03T10:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"550","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/02/PeterUmekDrubaprinasjevseboljrazdeljenautitijevelikonapetosti4823073.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703968","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ljudje potrebujemo jasne podatke, zanesljive informacije. Zato bi se morali pristojni uskladiti in jasno določiti, kaj je politika in kaj stroka. Če gledamo odnose s Hrvaško, sem prepričan – in tudi mnogi drugi so -, da hrvaška pritiska na slovensko vlado, da je ne uvrsti na seznam rumenih držav. Vse to ljudi razdvaja, jih dela negotove in jim povzroča neke frustracije.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Pričakovati je, da bo to poletje še pestro, da se bodo protesti še nadaljevali, da bodo antiprotesti. Znajo se zgoditi tudi večji konflikti, kar pa nikakor ni zaželeno. Tega bi se morala vlada zavedati in spremeniti način komunikacije do ljudi.\"

Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno približno 80 milijonov beguncev in notranje razseljenih ljudi, med njimi je tudi veliko otrok. Države, ki sprejmejo največ beguncev, so Turčija, Pakistan, Uganda, Sudan in Nemčija. Vse več ljudi si zatočišče pred vojnami, konflikti ali lakoto poišče tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Ko pridobijo mednarodno zaščito, sledi dolgotrajen proces integracije. Za mnoge begunce, ki se vključujejo v našo družbo, je velik izziv učenje jezika, mnogi pa imajo težave predvsem z iskanjem stanovanja in zaposlitve. Več o integraciji beguncev pri nas pa nam je ob svetovnem dnevu beguncev, ki ga obeležujemo danes, povedal Franci Jazbec iz Društva Odnos.

\"K nam prihajajo ljudje iz različnih držav in kulturnih okolij. Prihajajo iz vojnih razmer, nekateri prihajajo iz revščine, prihajajo pa tudi že zaradi okoljskih sprememb, različnih kriz in konfliktnih situacij v svetu. Vsak ima svoj razlog, nobeden svojega doma ne zapusti prostovoljno.\"

\"Mi vsi pričakujemo, da bodo ti ljudje, ki prihajajo iz različnih kultur z različno predizobrazbo zelo hitro napredovali v znanju slovenskega jezika, vendar moramo vedeti in tudi upoštevati, da imamo kot posamezniki različne zmožnosti učenja, mnogi od teh ljudi so bili travmatizirani, imajo psihosocialne stiske in se zato težko učijo.\"

Ob današnjem svetovnem dnevu beguncev se vrstijo pozivi k solidarnosti z begunci. Svet Evrope tako poziva k prenehanju prisilnega vračanja in nasilja nad begunci na mejah. Pomen spoštovanja človekovih pravic beguncev poudarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Pravice beguncev so civilizacijska pridobitev. Kršenja mednarodnega ali nacionalnega prava, ki zagotavlja pravice beguncem in drugim migrantom, zato ne moremo in ne smemo tolerirati, še opozarja varuh.

","excerpt":"Pogovor s Francijem Jazbecem iz Društva Odnos ob svetovnem dnevu beguncev ","featured-media-id":9787,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174701474","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s Francijem Jazbecem iz Društva Odnos ob svetovnem dnevu beguncev ","category-text":"False","permalink":"2020/06/svojega-doma-nihce-ne-zapusti-prostovoljno/","show-start":"2020-06-20T17:10:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"303","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/FranciJazbecSvojegadomanihenezapustiprostovoljno4805467.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701474","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"K nam prihajajo ljudje iz različnih držav in kulturnih okolij. Prihajajo iz vojnih razmer, nekateri prihajajo iz revščine, prihajajo pa tudi že zaradi okoljskih sprememb, različnih kriz in konfliktnih situacij v svetu. Vsak ima svoj razlog, nobeden svojega doma ne zapusti prostovoljno.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Mi vsi pričakujemo, da bodo ti ljudje, ki prihajajo iz različnih kultur z različno predizobrazbo zelo hitro napredovali v znanju slovenskega jezika, vendar moramo vedeti in tudi upoštevati, da imamo kot posamezniki različne zmožnosti učenja, mnogi od teh ljudi so bili travmatizirani, imajo psihosocialne stiske in se zato težko učijo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas.

Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.

»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«

Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno skoraj 26 milijonov beguncev ter tri milijone in pol prosilcev za azil. Tudi v Slovenijo prihaja vedno več ljudi. V azilnem domu je trenutno več kot 300 prebežnikov, kar presega nastanitvene zmožnosti. Prebežnikom najprej nudijo najosnovnejšo humanitarno pomoč, kot so oblačila in druge potrebščine. A pogosto se izkaže, da to ni edino, kar potrebujejo, ugotavlja Faila Pašić Bišić, ki v azilnem domu nudi pomoč migrantom:

»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«

Ker se obseg migracij v svetu povečuje, so številne države, lokalne skupnosti, civilna družba, mednarodne organizacije soočeni s številnimi novimi izzivi tako na humanitarnem področju kot tudi pri dolgoročnem vključevanju teh ljudi v družbo. Slovenija tu ni izjema, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos:

»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«

Pri tem pa so soočeni s številnimi ovirami in težavami. Za ljudi, ki pri nas pridobijo mednarodno zaščito, je eden večjih izzivov namestitev. Mnogi najemodajalci namreč beguncem ne želijo oddati stanovanja, težava pa so pogosto tudi visoke najemnine, ki si jih ne morejo privoščiti. Kot opozarjajo nevladne organizacije, pa je v zadnjem času velik problem tudi pomanjkanje osebnih zdravnikov. Mnogo beguncev, med njimi so tudi srčni in kronični bolniki, tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru ne morejo dobiti osebnega zdravnika. Problem je tudi iskanje zaposlitve, še posebej, če ne znajo jezika. Tečaji slovenščine, ki so na voljo tudi prosilcem za azil, so premalo obiskovani.

","excerpt":"Pred svetovnim dnevom beguncev","featured-media-id":18883,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174701432","abovetitle":"","subtitle":"Pred svetovnim dnevom beguncev","category-text":"False","permalink":"2020/06/slovenija-je-v-zadnjih-petih-letih-podelila-status-begunca-nekaj-vec-kot-600-ljudem/","show-start":"2020-06-19T12:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"310","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/VednovebeguncevzatoiepoietudivSloveniji4805065.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701432","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.

"},{"kind":"html","content":"

»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«

"},{"kind":"html","content":"

»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«

"},{"kind":"html","content":"

»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«

"},{"kind":"html","content":"

Razmere v sodobni družbi so zaradi kriz, ki si sledijo druga za drugo, vse bolj kompleksne. To se zrcali tudi v razpravah v medijih, v državnem zboru, na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih. Izrečeno in zapisano je vse bolj nestrpno do nekaterih skupin ljudi, žaljivo, pogosto javno spodbujajo k zaničevanju ali celo pozivajo k nasilju. Razprave so preplavljene s sovražnim govorom in žalitvami, meja dostojnosti je velikokrat prekoračena. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako je s preganjanjem in kaznovanjem sovražnega govora pri nas? Proti komu je najpogosteje uperjen sovražni govor? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Gostje:
\n– vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu vrhovni državni tožilec svetnik Andrej Ferlinc,
\n– zagovornik načela enakosti Miha Lobnik,
\n– izredni profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević,
\n– sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl.

","excerpt":"Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako ga preprečevati in preganjati","featured-media-id":30478,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174699160","abovetitle":"","subtitle":"Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako ga preprečevati in preganjati","category-text":"False","permalink":"2020/05/studio-ob-17-00-283/","show-start":"2020-06-09T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-09T18:00:00+02:00","audio-length":"3373","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/SovranigovorjevseboljvospredjuMMC.PR1.20200609.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699160","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30478"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30478"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141452","attributes":{"wp-id":361289,"date":"2020-06-04T16:44:30+02:00","modified":"2020-06-05T11:35:26+02:00","slug":"nasilje-nad-otroci-najveckrat-v-druzini-v-porastu-spletno-nasilje","post-type":"post","title":"Nasilje nad otroki največkrat v družini, v porastu spletno nasilje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/nasilje-nad-otroci-najveckrat-v-druzini-v-porastu-spletno-nasilje/","content":"

Otroci nasilje največkrat doživljajo v krogu družine. Izpostavljeni so telesnemu, spolnemu ali psihičnemu nasilju, kot so poniževanje, grožnje in ustrahovanje. V zadnjih letih pa je v porastu tudi nasilje na spletu. “Naša dolžnost je, da otroke zaščitimo, povzročitelje zlorab pa odkrijemo in jih sodno preganjamo,” je ob današnjem mednarodnem dnevu otrok – žrtev nasilja poudarila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.

Pravosodno ministrstvo je prav danes v javno obravnavo posredovalo tudi osnutek zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku, ki bo omogočil njihovo celostno obravnavo v Hiši za otroke.

Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:

“Nekako ne upajo več, da bi jim kdo lahko pomagal in postanejo na nek način nevidni. Tudi zato, da bi se zaščitili pred nasiljem, ker mislijo, da če ne bodo naredili nič narobe, nasilja ne bodo doživeli.”

V zadnjih letih je vse več nasilja tudi na spletu, opozarja vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije Robert Tekavec:

“V virtualnem svetu je prisotno predvsem medvrstniško nasilje, pa tudi izsiljevanje in nagovarjanje k izdelavi fotografij, na katerih so otroci in mladostniki goli. To lahko počnejo tako sovrstniki kot odrasle osebe.”

Za pomoč otrokom žrtvam nasilja lahko pokličete Društvo za nenasilno komunikacijo. Telefonska številka je 031/770-120. Ali pa SOS telefon 080-11-55.

","excerpt":"Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja: Zlorabe otrok se najpogosteje dogajajo za štirimi stenami doma.","featured-media-id":28408,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174698051","abovetitle":"","subtitle":"Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja: Zlorabe otrok se najpogosteje dogajajo za štirimi stenami doma.","category-text":"False","permalink":"2020/06/nasilje-nad-otroci-najveckrat-v-druzini-v-porastu-spletno-nasilje/","show-start":"2020-06-04T16:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"544","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/04/Nasiljenadotrocinajvekratvdruinivporastuspletnonasilje4784478.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698051","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pravosodno ministrstvo je prav danes v javno obravnavo posredovalo tudi osnutek zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku, ki bo omogočil njihovo celostno obravnavo v Hiši za otroke.

"},{"kind":"html","content":"

Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:

"},{"kind":"html","content":"

“Nekako ne upajo več, da bi jim kdo lahko pomagal in postanejo na nek način nevidni. Tudi zato, da bi se zaščitili pred nasiljem, ker mislijo, da če ne bodo naredili nič narobe, nasilja ne bodo doživeli.”

"},{"kind":"html","content":"

V zadnjih letih je vse več nasilja tudi na spletu, opozarja vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije Robert Tekavec:

"},{"kind":"html","content":"

“V virtualnem svetu je prisotno predvsem medvrstniško nasilje, pa tudi izsiljevanje in nagovarjanje k izdelavi fotografij, na katerih so otroci in mladostniki goli. To lahko počnejo tako sovrstniki kot odrasle osebe.”

"},{"kind":"html","content":"

Za pomoč otrokom žrtvam nasilja lahko pokličete Društvo za nenasilno komunikacijo. Telefonska številka je 031/770-120. Ali pa SOS telefon 080-11-55.

Popoldan se obetajo novi protesti na kolesih v Ljubljani in še nekaterih drugih slovenskih mestih. Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede.

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

","excerpt":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","featured-media-id":30274,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696544","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite/","show-start":"2020-05-29T16:25:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"645","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/TomaDeelanInstitucionalnapolitikaprinasjepopolnomaizgubilasvojkompas4775749.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696544","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

"},{"kind":"html","content":"

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo.

“Otroci so doživeli različne stvari. Bombandirani so bili z informacijami, ki so bile vse prej kot lepe. Marsikateri otrok je v svojem bližnjem ali daljnem okolju doživel kakšno neugodno situacijo. Skrbelo ga je za zdravje starih staršev ali staršev in to ne gre iz glave otroka kar tako, ne da bi se poskušalo o teh stvareh odkrito pogovarjati. In predvsem poslušati otroke. Če se otrok ne bo poslušalo in se jim poskušalo pomagati, svetovati, bo to puščalo dolgotrajne, neugodne izide.”

Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić:

","excerpt":"Pogovor z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek","featured-media-id":18877,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174695701","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek","category-text":"False","permalink":"2020/05/v-sole-bi-se-morali-cim-prej-vrniti-vsi-otroci/","show-start":"2020-05-26T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"759","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/LjubicaMarjanoviUmekVolebisemoraliimprejvrnitivsiotroci4771807.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695701","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Otroci so doživeli različne stvari. Bombandirani so bili z informacijami, ki so bile vse prej kot lepe. Marsikateri otrok je v svojem bližnjem ali daljnem okolju doživel kakšno neugodno situacijo. Skrbelo ga je za zdravje starih staršev ali staršev in to ne gre iz glave otroka kar tako, ne da bi se poskušalo o teh stvareh odkrito pogovarjati. In predvsem poslušati otroke. Če se otrok ne bo poslušalo in se jim poskušalo pomagati, svetovati, bo to puščalo dolgotrajne, neugodne izide.”

"},{"kind":"html","content":"

Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić:

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"18877"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/18877"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"388","attributes":{"slug":"drago-balazicrtvslo-si","name":"Drago Balažič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"V novinarstvu je od začetka leta 1980, ko je začel v uredništvu dnevno-informativnih oddaj, med leti 1986–1988 pa je kot dopisnik Radia Ljubljana od blizu spremljal vzpon srbskega nacionalizma in začetek konca tedanje skupne države. Tik pred osamosvojitvijo in vojno v Sloveniji je za dobra štiri leta prevzel vodenje Informativnega programa Radia Slovenija. Konec leta 1995 se je preselil na televizijo, najprej na komercialno, kjer je vodil prvo informativno oddajo, od tam pa čez slaba tri leta na nacionalno. V letih 2001–2009 je bil dopisnik RTVS iz Zagreba, slabi dve leti po vrnitvi pa se je vrnil k »prvi ljubezni« - radiu.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1647-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1647-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"430","attributes":{"slug":"lucija-dimnikrikicrtvslo-si","name":"Lucija Dimnik Rikić","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/Lucija-Dimnik-Rikič-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/Lucija-Dimnik-Rikič-659x600.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"18877","attributes":{"wp-id":262836,"title":"Prvi šolski dan, šola, prvošolci, osnovna šola","caption":"","media-source":"flickr.com/NCDOTcommunications","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/ncdot/16786468123","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"18883","attributes":{"wp-id":262865,"title":"begunci","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic /Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-1200x805.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20980","attributes":{"wp-id":278931,"title":"otroci nogomet","caption":"","media-source":"www.goodfreephotos.com","media-source-url":"https://www.goodfreephotos.com/people/children-playing-soccer.jpg.php","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/otroci-nogomet.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/otroci-nogomet-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/otroci-nogomet-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/otroci-nogomet.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28408","attributes":{"wp-id":342433,"title":"2020-02-11 otroci na netu – foto","caption":"","media-source":"RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-1200x795.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29912","attributes":{"wp-id":356013,"title":"2020-05-08 korona vlak – foto BoBo","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-08-korona-vlak-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-08-korona-vlak-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-08-korona-vlak-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-08-korona-vlak-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30274","attributes":{"wp-id":359935,"title":"65671894","caption":"Slovenija Ljubljana 01.05.2020 01. maj 2020 Protesti s kolesi pred DZ RS. Politika Dogodek,protestniki, prepoved zbiranja na javnih krajih, koronavirus, Covid 19 druba Foto: iga ivuloviæ jr./BOBO","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30478","attributes":{"wp-id":362306,"title":"2020-06-09 s17 Lucija – foto Radio Slovenija","caption":"","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31057","attributes":{"wp-id":370345,"title":"protest-jopici","caption":"","media-source":"MMC RTV","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31754","attributes":{"wp-id":377439,"title":"Soča kopanje","caption":"","media-source":"Radio Koper","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33025","attributes":{"wp-id":389737,"title":"supermarket-949913_640","caption":"","media-source":"ElasticComputeFarm","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/supermarket-stalls-coolers-market-949913/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/supermarket-949913_640.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/supermarket-949913_640-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/supermarket-949913_640-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/supermarket-949913_640.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33649","attributes":{"wp-id":395365,"title":"2020-04-27 migracije begunci - foto BoBo","caption":"opazovanje meje","media-source":"Borut Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2020-04-27-migracije-begunci-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2020-04-27-migracije-begunci-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2020-04-27-migracije-begunci-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2020-04-27-migracije-begunci-foto-bobo-1200x777.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"9787","attributes":{"wp-id":66876,"title":"Migrants pass through Macedonia on their way to EU countries","caption":"","media-source":"EPA","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-930x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-1024x660.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":5,"count":51}}}