Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Na počutje najbolj vpliva bližanje vremenskih front, oddaljenih manj kot 400 km,” pravi Matija Klančar z ARSO. Poleg vremenskih front pa na naše počutje lahko vplivajo tudi temperature, vetrovi, kakovost zraka, indeks UV in cvetni prah. Vpliv vremena na splošno počutje ljudi in živih bitji označujemo z izrazom biovreme. O biovremenu smo se v Jutranji vremenski fronti tokrat pogovarjali z Matijo Klančarjem z ARSO.
V aprilu smo izmerili nove temperaturne rekorde, med drugim smo izmerili najhitrejšo ohladitev, najzgodnejšo trideseterico, pa tudi absolutni aprilski rekord. Če temu dodamo še podatek, da je bil mesec marec globalno najtoplejši mesec, odkar izvajamo meteorološke meritve, se pogovoru o vremenu ne moremo izogniti. Ponedeljkov svetovalni servis zato zastavlja vprašanja, povezana z vremenom, meteorološkimi meritvami, temperaturnimi ekstremi. Bi rekli, da je bilo vreme nekoč bolj stanovitno? Se spominjate, kakšne so bile zime in pomladi pred leti, desetletji? Kako vreme vpliva na vas in ali merite temperature tudi doma?
Po podatkih evropske vremenske službe Copernicus je bil letošnji marec najtoplejši marec, odkar potekajo merjenja temperature ozračja, vremenski rekordi pa so se nadaljevali tudi v mesec april. V Sloveniji smo 14. aprila izmerili absolutni temperaturni rekord, le nekaj dni pozneje pa rekordno ohladitev - temperature so čez noč padle tudi za 26 stopinj Celzija. Podrobneje o muhastem aprilu in vremenskih rekordih v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z ARSO.
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.
Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.
Nurainina Binti Ayob je doktorska študentka mikrobiologije, ki se je v Slovenijo preselila lani oktobra. Sprva je bila povsem presenečena, da so pri nas trgovine ob nedeljah zaprte, a zdaj se je na to že navadila – tako kot tudi na vreme. V Maleziji, od koder je doma, namreč ne poznajo letnih časov, temperature pa čez leto ne nihajo tako zelo kot v Sloveniji. Kakšni so bili občutki, ko je prvič videla sneg, in kakšna se ji zdi Slovenija, pa v tokratnem Drugem pogledu.
Slovenščina je živ jezik, zato je različica, ki jo govorimo danes, drugačna kot tista izpred petdesetih let. To lahko prepoznamo tudi po novejšem besedju in prevzemanju tujk. Kakšen je naš odnos do prevzemanja besed, kako se spopadamo z novimi izrazi in kdo se ukvarja s sistematizacijo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu preverili pri doktorici Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv - večinoma so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkastih odtenkih. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Ob vse daljših dneh in toplejšem vremenu je pomlad za večino letni čas optimizma, energije in rasti. Vseeno pa se kar nekaj ljudi v teh mesecih, predvsem marca in aprila, spopada z bolj neprijetnimi stranmi prehoda v toplejši del leta, in sicer s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Ta se najpogosteje izraža kot povečana utrujenost, zaspanost in splošno pomanjkanje energije, lahko pa se pojavijo tudi težave z zbranostjo ali čustvena nihanja, povečana razdražljivost in tesnobnost. Kako ukrepamo ob spomladanski utrujenosti, kaj pomaga in kaj ne, pa tudi kako je s preventivo, preverimo v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Nastja Salmič Tisovec, univerzitetna diplomirana psihologinja in koordinatorka za področje duševnega zdravja na novomeški enoti NIJZ.
V tretji podjetniški Radiosferi bomo spoznali mladega podjetnika leta 2023, Seudina Softića, direktorja in ustanovitelja podjetja Autotech. Čeprav kot najstnik o podjetništvu ni sanjal, danes uspešno vodi podjetje z 28 zaposlenimi, ki se primarno ukvarja z robotizacijo in avtomatizacijo, sledijo pa tudi trendu pametnih tovarn in industrije 5.0.
V Jutranji vremenski fronti tokrat govorimo o manj poznani posledici podnebnih spememb, in sicer spreminjanju in izginjanju oblačnih režimov. Dr. Nina Črnivec pravi, da stratokumulusi izginjajo najhitreje, se pa vsak oblačni sistem drugače odziva na podnebni spremembe.
To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, na Primorskem pa “čao”, pravi tokratni sogovornik Kratke informativne, koristne slovenščine, dr. Marko Snoj.
Globalni podnebni modeli računajo, kakšno bi lahko bilo podnebje v naslednjih desetletjih, tudi stoletjih. Njihovi začetki segajo petdeset let v preteklost, v prihodnost našega planeta pa smo se v tokratni Jutranji vremenski fronti ozrli z dr. Nino Črnivec. V oddaji med drugim izveste, katere podnebne spremembe se bodo zgodile z izredno veliko verjetnostjo in katere z malo.
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se spraševali, kam z oblačili, ki jih ne nosite več. Ste jih odvrgli stran ali vam že dlje časa visijo v omari? Ste jih podarili dalje? Morda pa ste se tudi kdaj spraševali, kako do ugodnejših oblek, a ne na račun okolja. S sogovornico torkovega svetovalnega servisa, direktorico zavoda Knof Mojco Žganec Metelko, bomo spregovorili o oblačilih iz druge roke ter našemu odnosu do hitre mode.
“Da bi razumeli, zakaj so temperature višje ob jasnem vremenu, moramo najprej poznati dva pojma - sipanje in absorpcijo,” pravi gost Jutranje vremenske fronte, dr. Gregor Skok, izredni profesor na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Oba meteorološka termina razložimo v tokratni oddaji in si odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s toploto Sonca ob oblačnem vremenu.
Stopili smo v meteorološko pomlad, kar pomeni, da se začenja nova kolesarska sezona. Še preden se s kolesom odpravimo na izlet ali v službo, pa je dobro, da ga očistimo in preverimo, ali vse deluje, kot mora. V ponedeljkovem svetovalnem servisu se bomo zato spraševali, kaj vse potrebujemo za temeljito čiščenje koles in na kaj moramo biti pri tem pozorni.Tokratni gost oddaje je Primož Čerin, nekdanji profesionalni kolesar.
“Suha meglica, suha motnost ali mrč je mešanica prahu, dima in delcev druge umazanije, ki je vzrtinčena v spodnje plasti zemljinega ozračja,” pravi gost Jutranje vremenske fronte Matija Klančar z ARSO. V tokratni oddaji se torej sprašujemo, kaj je mrč, kje se običajno nahaja in v čem se razlikuje od bolj poznane meglice.
