Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole z obrazložitvijo, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil očaran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se konec osemdesetih ni vsaj delno ustalil v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte skupin Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees ter Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod svojo lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman (iz skupine The Walkabouts) ter predvsem John Keane (znan kot producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, ter Indigo Girls …). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oziroma kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klobuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Igra in poje vam Terry Lee Hale. Koncert je bil v studiu 14 Radia Slovenija.
Mandolinist in pevec Jimmy Gaudreau je bil kot profesionalni glasbenik kar 30 let eden najbolj iskanih mož v bluegrassu. Nocoj ga boste slišali v enournem koncertu. Prvič so ga opazili leta 1969, ko je zamenjal Johna Duffyja kot mandolinist in pevec-tenorist v skupini Country Gentlemen. V tem obdobju je sodeloval pri treh snemalnih projektih; zadnji je vključeval tudi pesem “Fox on the Run”, ki smo si jo tako dobro zapomnili prav po sloviti različici skupine Country Gentlemen. Po več letih v tej skupini je sodeloval pri ustanovitvi skupine Second Generation, v kateri je igral Eddie Adcock. Jimmy je sodeloval še s skupinami in glasbeniki, kot so: J. D. Crowe And New South, skupina Spectrum z Bela Fleckom, Glenn Lawson in Mark Schatz. Devet let je igral z zdaj žal že pokojnim Tonyjem Riceom in skupino Tony Rice Unit, zadnja leta pa sodeluje predvsem s Chesapeake, skupino, ki jo je ustanovil z Mikeom Auldridgeom, Michaelom Colemanom in Moondijem Kleinom. Njegov največji vzornik je vsekakor Bill Monroe in prav njegova vizija prepletanja tradicionalnega in progresivnega bluegrassa mu je skozi vsa desetletja ustvarjanja kazala pot. Na posebnem radijskem koncertu v studiu 14 sta ga spremljala dobroist Mike Auldridge in kitarist Richard Bennett, gost večera pa je bil švicarski basist Markus Fritzsche. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igrajo vam Jimmy Gaudreau in njegovi glasbeniki.
Čeprav skupina The Holmes Brothers slovi kot eno največjih sodobnih gospelovskih odkritij, segajo njeni začetki v petdeset let oddaljeno zgodovino, ko sta Sherman Holmes in njegov mlajši brat Wendell rodni Christchurch v Virginiji zamenjala za bleščeče luči newyorških nočnih klubov. Današnja zasedba skupine se je dokončno oblikovala pred dobrimi tridesetimi leti, ko se je bratoma Holmes pridružil bobnar Willie "Popsy" Dixon. Stran od glasbenih trendov in neobremenjena z željo po širšem komercialnem priznanju sta brata Holmes razvila svojevrsten zvok s prepoznavnimi bluesovskimi in gospelovskimi koreninami. Čvrsta ritmična osnova basista Shermana in bobnarja Popsyja je poudarjena z Wendellovimi nenavadnimi energičnimi kitarskimi soli, svoje instrumentalne spretnosti pa vsi trije nadgrajujejo z veličastno triglasno harmonijo. Wendellovi surovi in temačni kriki, Popsyjev angelski falsetto in Shermanov živahen bariton ustvarjajo naravno vokalno mešanico bluesa, soula in gospela. Sherman in Wendell Holmes sta se rodila in odraščala v Christchurchu v Virginiji, v "majhnem mestu z le dvema semaforjema", kot se rad pošali Sherman. Starši so bili učitelji, ljubezen do glasbe svojih sinov pa so spodbujali z učenjem klavirja, klarineta in trobente. "Nobenih kitar," pripoveduje Sherman v intervjuju z Janetom Webrom. "Bolj kot gospel smo igrali tradicionalno baptistično glasbo, himne, hvalnice in spirituale." Trio se je leta 1991 podal na turnejo po evropskih Womadovih festivalih, odmevni obisk stare celine pa so kot prvi ameriški glasbeniki okronali s snemanjem za založbo Real World Petra Gabriela. Album Jubilation je sijajna zbirka tradicionalnih ter izvirnih hvalnic in spiritualov različnih kultur. Bratje Holmes so s posebnim gospelovskim programom, znanim s plošče za Petra Gabriela, nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prišli pa so tudi na posebno snemanje za Radio Slovenija. Wendell Holmes: kitara, akustični klavir in vokal Sherman Holmes: bas in vokal Popsy Dixon: bobni, tolkala in vokal
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.
Lado Leskovar je svojo prvo glasbeno nagrado osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. 4 leta kasneje je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Kot novinar in urednik je delal tudi na RTV Slovenija. Posnel je več kot 300 popevk in šansonov in igral v nekaterih slovenskih in tujih filmih ter gledaliških predstavah.
6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V sobotnem glasbenem večeru – tega ureja Jane Weber - vam vrtimo blues, country, jazz, bluegrass, gospel, slovensko in tujo kantavtorsko glasbo in še bi lahko naštevali. Predstavljamo čisto nove koncertne posnetke legendarnega slovenskega kantavtorja Tomaža Domicelja. Slišimo skladbe, ki smo jih posneli petega julija 2020 v Preddverju ljubljanskih Križank. Preddverje je bilo prizorišče že tradicionalnega poletnega akustičnega Domiceljevega koncerta na ljubljanskem festivalu. Poslušamo prvi del koncerta. Peta akustika je resnično že peta tovrstna predstavitev začetnika slovenskega kantavtorstva. Nadaljevanje dosedanjih nastopov, imenovanih Čista akustika, je povzetek njegovih najzanimivejših ubesedenih skladb, prinaša pa tudi svež pristop do nekaterih povsem instrumentalnih izvedb. K temu je s svojo improvizatorsko ustvarjalnostjo veliko prispeval tokratni Domiceljev gost, revirski harmonikar Jure Tori.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
