Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
V oddaji Intervju tokrat gostimo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Prvi mož naše centralne banke skupaj z ostalimi guvernerji v Frankfurtu odloča o ključnih monetarnih ukrepih, ki krojijo življenja Evropejcev, med drugim tudi o višini obrestnih mer, ki vplivajo na naše zadolževanje. V Ljubljani pa skupaj z ekipo nadzoruje poslovanje slovenskih bank ter bdi nad finančno stabilnostjo v državi. V pogovoru tik pred koncem leta nam bo med drugim razkril za koliko se bo gospodarska aktivnost prihodnje leto okrepila, zakaj je slovenska inflacija precej višja od evrske, na račun česa slovenske banke letos kujejo rekordne dobičke in ali se bo čez leto dni potegoval za nov šestletni mandat.
Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.
Voditelji Evropske unije na zasedanju v Bruslju iščejo odgovore na velike geopolitične izzive Evrope. Dva velika vojaška konflikta potekata na dvorišču Unije, pomen Evrope v geopolitiki sveta bledi, tudi na gospodarskem področju sta jo prehiteli Amerika in Kitajska. Ocenili smo razmere, analizirali vzroke in skušali najti rešitve v evropskem proračunu in drugih evropskih politikah. Kaj je prava pot za Unijo in kje so pasti, pa tudi, kje je v vsem tem Slovenija z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Prvi počitniški in zadnj junijski teden se je končal v začudenju zaradi upora wagnerjeve najemniške vojne in njenega pohoda proti Moskvi. Ocenjujemo posledice za Rusijo in njeno vojno v Ukrajini. Komentiramo bruseljsko razpravo voditeljev Unije o ekonomski varnosti in strateški neodvisnosti naše celine. Domače dogodke so ta teden zaznamovali spori socialnih partnerjev o dolgotrajni oskrbi, trgu dela in nenazadnje zdravstveni reformii. Zaradi prepričanja o neuspehu zdravstvene reforme pa je opozicija vložila rebalans z zahtevo po razrešutvi zdravstvenega ministra Loredana. Kritični pregled tedna vsak petek v Studiu ob 17.00 .
Po desetletju Boruta Pahorja v predsedniško palačo prihaja prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Lahko postane mati naroda, si to sploh želimo in potrebujemo, se sprašujemo? Komentiramo skrajno napete razmere v zdravstvu, kjer se je kot najšibkejši člen pokazalo primarno zdravstvo, rešitev pa še ni na vidiku. Za energetsko draginjo v gospodarstvu so rešitve ponudili na evropski ravni, a so po mnenju nekaterih zgolj navidezne. V oddaji pa tudi o brezizhodnem položaju v Ukrajini po desetih mesecih vojne, položaju sodstva in navdihujočih dosežkih nagrajenih slovenskih znanstvenikov.
Peti val epidemije covida-19 in intenzivne diplomatske aktivnosti so zaznamovale prvi delovni teden novega leta po vsem svetu. Komentirali bomo, ali je panika glede omikrona upravičena in kako ga obvladati v slabo precepljeni Sloveniji. Preverili bomo upravičenost tujih pohval na račun našega gospodarstva in kaj si od tega obetajo najslabše plačani. Dišalo bo po bližajočih se volitvah v doslej in odslej predsedujočih članicah Unije, Sloveniji in Franciji. Med načrti francoskega predsedstva bomo pod drobnogled postavili tudi usodo jedrske energije, ki sta ji za razliko od nekaterih partneric v Uniji obe omenjeni članici naklonjeni. Osvetlili bomo tudi ozadje diplomatskega vrtinca v povezavi z odnosi med Zahodom in Rusijo, kjer Unija ne želi biri zgolj opazovalec. Kritični pregled tedna v Studiu ob 17ih na Prvem.
Končuje se še eno mučno leto spopadanja s covidom-19 in zahtevnih preizkušenj za zdravstveni sistem in trdnost demokratičnih standardov. Slovenska družba je razklana, spodkopano je zaupanje v javne institucije, medije, pravosodje. Kdo je odgovoren? Kje so rešitve? So bile državne pomoči med pandemijo, ki so med drugim omogočile rekordno zaposlenost, res porabljene premalo učinkovito? O vsem tem ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji in na pragu zadnjega leta njegovega predsedniškega mandata v velikem radijskem intervjuju s predsednikom Borutom Pahorjem.
O normalizaciji življenja ob epidemiji, razmer na Bližnjem Vzhodu ter ameriško-ruskih odnosov. O še močno oddaljeni normalizaciji domače politike. Epidemija je končno zdrsnila s prvih strani in prvih minut domačih medijev. To je prineslo olajšanje, čeprav bo za dokončno normalizacijo razmer treba cepiti dovolj ljudi. Daleč od normalnega pa so bile te dni razmere v domači politiki. Parlament je v pat položaju, potem ko ni nihče zbral potrebne večine in je v vodo padlo celotno zasedanje, s tem tudi odločanje o ustavni obtožbi premiera, ampak tudi na primer o pomoči otrokom s posebnimi potrebami. V oddaji komentiramo tudi etapno zmago gibanja za pitno vodo, sporne poteze ministra za kulturo in izkupiček vrha balkanskih voditeljev na Brdu. Sprašujemo pa se tudi, kako trden je dogovor o prekinitvi ognja na Bližjem Vzhodu.
Tokrat se lotevamo prihodnosti Evropske unije. Svoje so ob 9. maju, Dnevu Evrope, povedali politiki, zdaj imajo besedo najmlajši, ki bodo prihodnost EU živeli in soustvarjali.
Ob grozečem tretjem valu epidemije, zaznamovanem z angleško različico virusa, je velik del Evrope ustavil cepljenje s cepivom AstraZeneka. Je cepivo varno, gre za kaznovanje zaradi neizpolnjenih dobav, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo razkritja glede nabav cepiva v Sloveniji in ugotovitve računskega sodišča o razvpitih nabavah mask. Politika ob slednjem ruši predsednika Računskega sodišča, ob prvem rožlja z ustavno obtožbo premiera. Spremljamo tudi super-volilno leto v Nemčiji, ki se bo sklenilo s slovesom kanclerke Merklove, in udejanjanje nove ameriške zunanje politike na svetovnem parketu. Ob deseti obletnici začetka vojne v Siriji pa na to nesrečno državo gledamo skozi oči Sircev, ki sta zatočišče našla pri nas. Kritični pregled tedna z novinarsko ekipo Radia Slovenija.
Ker se težkih kompromisov med vsaj 27-imi bolj ali manj različnimi interesi ne da sklepati na daljavo, prek videopovezav, so voditelji članic in institucij Evropske unije tokrat prvič po izbruhu pandemije pripotovali na zasedanje v Bruselj. O ambicioznem predlogu sklada za okrevanje in zahtevnem sedemletnem proračunskem okviru so se pogajali na ločenih in skupnih sestankih, sklepali so načelne in nenačelne koalicije, ponujali konstruktivne in sebične rešitve. Kakšen je končni izplen, kakšna so sporočila zasedanja in kaj čaka države, Evropejce in Unijo, predstavljamo, razčlenjujemo in kometiramo v tokratni oddaji. Gostje: - Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete, - Marko Lovec s Fakultete za družbene vede, - Zoran Stančič vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Jure Vršnak z direktorata za evropske zadeve na Zunanjem ministrstvu.
Kako doživlja razmere slovenski kirurg Rudi Zupan, ki živi in dela v Zürichu
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Dva dni potem, ko ga je predsednik vlade predstavil kot kandidata za evropskega komisarja, je Janez Lenarčič stopil pred novinarje v Bruslju. Kot za Slovenijo izjemno zanimive je med drugim izpostavil okolje in raziskave in regionalno politiko. Izrazil je upanje, da ga bo predsednica komisije presojala po strokovnosti in sposobnosti, čeprav išče ženske. Ne glede na domače očitke, med drugim o nepolitičnosti, pa v evropskem parlamentu upa na podporo vseh poslancev iz Slovenije.
VKot pravi Paul Butcher, politični analitik bruseljskega mislišča oz. “think tanka” EPC, European Policy Center – Centra evropskih politik, je zanimivo, da po petnajstih letih še vedno govorimo o starih in novih članicah Unije. Seveda razlike in delitve obstajajo, a ima vtis, da se s tem nekoliko pretirava. Izziv je zahteven, odgovor pa kompleksen. Povsem enostavno je, ko gre za pogodbe – po pogodbah so vse članice enakopravne. Paul Butcher tudi meni, da je ta delitev med starimi in novimi, med zahodom in vzhodom, že bolj ali manj zbledela na najvišji politični ravni, na ravni voditeljev držav oziroma vlad. Ne pa med ljudmi, v javnosti. Več v prispevku Erike Štular.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Bruslju so danes zasedali finančni ministri držav članic EU. Med drugim so razpravljali tudi o možnosti ukinitve soglasja pri odločanju o davčnih zadevah. Zakaj je sploh prišlo do razprave o ukinitvi soglasja držav članic, kaj bi to pomenilo za manjše članice EU in zakaj se za takšno spremembo prizadevata prav Francija in Nemčija? Vzrok za razpravljanje o ukinitvi soglasja je prepočasno oz. neučinkovito odločanje v zunanji politiki in pri davkih. Za to je zaslužen tudi neuspeh pri dogovarjanju o obdavčitvi digitalnih velikanov, za katerega si je goreče prizadevala Francija.
