Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Duhovnik Jože Lampret (1903-1969) verski referent 14. divizije partizanske vojske * Vipavski Križ s cesarskim ukazom postane mesto * Prezgodaj ustavljeni pesnik * Od iredentista do književnika in prevajalca
Vas Vipavski Križ, do leta 1955 Sveti Križ, je eden najlepših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Leži na hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Naseljen je bil že v predrimskih časih, mimo je tekla pomembna cesta med antično Aquileio – Oglejem – in Emono – Ljubljano. Prve pisne listine o kraju segajo v 13. stoletje, v obdobje po turškem zavzetju Gorice, ko je dal goriški škof zgraditi štiristolpni grad; pozneje so ga zaradi povečane nevarnosti turških vpadov obdali z obzidjem. Na današnji dan leta 1532 je cesar Ferdinand kraj povzdignil v mesto. Meščani so dobili sodnika, dolžni so bili skrbeti za obzidje ... Leta 1636 so zgradili kapucinski samostan, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški.
Leta 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik Dragotin Kette, eden najpomembnejših ustvarjalcev naše moderne. Otroška leta je preživljal na Premu ter v Zagorju, Košani in Pivki; tam je kot učitelj delal njegov oče. Mater je izgubil pri štirih letih, očeta pa pri petnajstih. Po maturi v Novem mestu so ga vpoklicali v vojsko, služil jo je v Trstu in tam zbolel za jetiko. Zaradi bolezni so ga aprila 1899 odpustili, na smrt bolan se je vrnil v Ljubljano in dober mesec pozneje komaj triindvajsetleten umrl v cukrarni. V svojem kratkem življenju je napisal vrsto pesmi, ki sodijo v vrh slovenske poezije. Pri svojem delu je zajemal iz ljudskih pesmi in klasičnih vzorov. V številnih pesmih je v lahkotnem ritmu opeval kmečko življenje in doživetja iz narave, še več je bilo ljubezenskih pesmi, v katerih so se izmenjavali veselo razposajeni in otožni toni, manj pa pripovednih, v katerih je prenovil epsko-lirični izraz. Slišali bomo odlomek njegove pesmi »Na trgu«, ki jo je uglasbil Vasilij Mirk, zapel bo Mladinski pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, dirigent je bil Dimitrij Grilj. Posnetek je nastal leta 1976 .*Posnetek Do največjih miselnih globin je segel v sonetih, v katerih je izpovedal svoj življenjski in svetovni nazor in se duhovno najbolj približal evropskemu simbolizmu.
Književnika in prevajalca Vladimirja Levstika so avstrijske oblasti med prvo svetovno vojno internirale kot jugoslovanskega iredentista. Po vojni se je pridružil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanskih nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že leta 1903, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik – rodil se je leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem – se je uveljavil tudi kot eden najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
Duhovnik Jože Lampret se je v gimnazijskih letih srečal s socialnimi in političnimi idejami krščanskega socializma in marksizma. Ko je služboval v podeželskih župnijah na Štajerskem, je dobro spoznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter zavzeto pomagal pomoči potrebnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, kjer je služboval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je tam pridružil osvobodilnemu gibanju in dve leti pozneje prišel v Slovenijo. Pridružil se je partizanom in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil leta 1903 v Šoštanju.
