Film Kekec iz leta 1951 ni bil prelomen samo zato, ker je bil prvi mladinski celovečerec pri nas, pač pa je osvojil tudi prvo filmsko nagrado, in sicer na Beneškem filmskem festivalu v kategoriji mladinskih filmov. Zakaj so si ustvarjalci izbrali ravno literarno predlogo Josipa Vandota za izhodišče oziroma za tematiko filma? Odločitev je bila tesno povezana s filmskim žanrom.
Mineva natanko 70 let od izida prvega filmskega Kekca
Film Kekec iz leta 1951 ni bil prelomen samo zato, ker je bil prvi mladinski celovečerec pri nas, pač pa je osvojil tudi prvo filmsko nagrado, in sicer na Beneškem filmskem festivalu v kategoriji mladinskih filmov. Zakaj so si ustvarjalci izbrali ravno literarno predlogo Josipa Vandota za izhodišče oziroma za tematiko filma? Odločitev je bila tesno povezana s filmskim žanrom, pravi literarni zgodovinar in profesor z ljubljanske filozofske fakultete Miran Hladnik.
Prva slovenska celovečerna nema filma pred drugo svetovno vojno, Triglavske strmine in V kraljestvu Zlatoroga, izhajata iz tako imenovanega »bergfilma« oziroma planinskega filma, vpliv tega žanrskega vzorca pa je bil pri nas tudi po drugi svetovni vojni tako močan, da so za prvi mladinski film znova izbrali planinsko tematiko in junaka.
Kekec pa zagotovo ne bi ostal tako priljubljen vse do danes, če ne bi v javno zavest prodiral skozi različne umetnostne in tudi komercialne panoge; bolj kot literarni ali filmski junak se je večini v spomin vtisnila Kekčeva pesem, skozi desetletja so nastajali tudi slikanice in stripi s Kekcem v glavni vlogi.
Kekec je nekaj, s čimer Slovenci živimo, in se ne obremenjujemo s tem, da slovarski pomen kekca, zapisanega z malo začetnico, ni najbolj spoštovanja vredno ime, gre za slabšalen izraz. Očitno smo to pripravljeni pozabiti z mislijo na tiste osebnostne lastnosti, ki so krasile Kekca, to pa so vedrina, zvitost in pogum, ki Kekcu omogočajo, da sovražnika vselej premaga.
