Na današnji dan

8. januar

Zadnji boj Pohorskega bataljona * Prešernoslovec in »Prešernova čitanka« * Metalurgovo znanje za avtomobilsko industrijo * 1,4 milijarde ameriških dolarjev »izgine« iz Narodne banke Jugoslavije

8_Pohorski
Spomenik Pohorskemu bataljonu, delo akad. kiparja Slavka Tihca
foto: Stane Kocutar, Radio Slovenija

Literarni zgodovinar in teoretik Avgust Žigon je po maturi na gimnaziji v Gorici študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave in v njih zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije. Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Avgust Žigon je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je leta 1877 v Ajdovščini.

Metalurg Anton Podgornik je diplomiral na rudarsko-metalurškem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani, na kateri je bil pozneje redni profesor. Doktoriral je leta 1956 na Tehniški univerzi v Clausthalu v Nemčiji in se znanstveno ukvarjal z metalurško tehnologijo kovinskih materialov in raziskoval vprašanje difuzij zlitinskih elementov v večplastnih sistemih. Njegova dognanja so omogočila izdelavo triplastnih ležajev za avtomobilsko industrijo. Metalurg Anton Podgornik se je rodil leta 1927 v Krškem.

8. januarja 1943 so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Med padlimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. Njihov brat Srečko, doma z Lobníce nad Rušami, je vsako leto prihajal na prizorišče zadnjega boja, kjer je poleg treh bratov in očeta umrla še ena sorodnica *Posnetek O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.

Leta 1991 je odjeknila novica o vdoru v jugoslovanski monetarni sistem. Srbija, kjer je bil že nekaj let nesporen voditelj Slobodan Milošević, si je konec leta 1990 pri Narodni banki Jugoslavije iz primarne emisije nepooblaščeno "izposodila" 18 milijard in 243 milijonov dinarjev, to je znašalo približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev. Operacijo vdora v monetarni sistem so izvedli tako, da je Narodna banka Srbije obremenila račun primarne emisije centralne banke in denar nakazala svojim komitentom. Denar je med drugim šel v srbski proračun, tudi za izplačilo pokojnin, in k srbskim bankam. Vdor v monetarni sistem je bil posledica tega, da je bila Miloševićeva Srbija gospodarsko na kolenih in se je reševala s tako imenovano razbojniško ekonomijo. Slovenska vlada je dan pozneje sprejela spomenico, s katero je zveznemu izvršnemu svetu očitala zapoznelo in neučinkovito delovanje ter sporočila odločitev, da bo sama prevzela pobiranje temeljnega prometnega davka in carine ter v zvezni proračun nakazovala le kotizacijo. Uradno je tudi predlagala razmejitev finančnega premoženja ter notranjih in zunanjih dolgov.