Na današnji dan

3. december

Ribičev France iz Vrbe * Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja * Klasik ljudske povesti * Ljubljanske in piranske vedute senzibilnega krajinarja

3_Prešeren
Ponatis Zdravljice iz leta 1944
foto: Stane Kocutar, osebni arhiv

Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, navezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov in nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Razdelil jo je na šest literarnozvrstno-formalnih enot: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Soneti in Krst pri Savici. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti. Vse o njegovi umetniški veličini pa pove zapis Josipa Stritarja iz leta 1866, ki se glasi:
To, kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen.M:
Dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar in žlahtnitelj vrtnic je po pesniku poimenoval tudi eno svojih vrtnic …*Posnetek Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik, čeprav je ljubljanski mestni svet že julija 1938 sklenil vsako leto na obletnico Prešernove smrti podeljevati nagrado za najboljša slovenska leposlovna dela, izdana v prejšnjem letu. Neformalni praznik pa je od leta 2000 tudi pesnikov rojstni dan, imenovan: Ta veseli dan kulture ...

Leksikograf, jezikoslovec, klasični filolog in prevajalec Maks Pleteršnik se je v zgodovino zapisal predvsem kot sestavljalec Slovensko-nemškega slovarja, ki je dolgo veljal za najimenitnejši slovenski slovaropisni dosežek. Po gimnaziji v Celju je do leta 1863 na Dunaju študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. Pozneje je živel in deloval v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu. Na njegovo željo so ga leta 1871 premestili na Prvo državno gimnazijo v Ljubljani, kjer je ostal do svoje upokojitve. Leta 1899 je postal član tedanje Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Zagrebu. Pri zbiranju besedišča za slovensko-nemški slovar, ki je izšel v dveh delih, si je pomagal z deli Oroslava Cafa, Janeza Zalokarja, Frana Levstika, Frana Erjavca in Frana Miklošiča, ki je Pleteršnika tudi mentorsko usmerjal. Bil je natančen, velik sistematik in hkrati dobro izobražen. Leta 1921 je bil razglašen za častnega meščana Ljubljane. Profesor Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra leta 1840 v Pišecah.

Književnik in profesor Fran Detela je po gimnaziji v Ljubljani, kjer je bil sošolec Ivana Tavčarja, na Dunaju študiral klasične jezike in francoščino. Pozneje je na Dunaju tudi poučeval, od leta 1890 pa je bil šestnajst let ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Pisati je začel razmeroma pozno, pri tridesetih je objavil svoje prvo literarno delo – povest Malo življenje je izšla v Ljubljanskem zvonu. V svojem najboljšem delu Trojka, izšlo je leta 1897, je prikazal vaške graščake in tri dolenjske visokošolce, ki so študirali na Dunaju. Napisal je tudi zgodovinska romana iz zadnjega obdobja življenja celjskih grofov: Veliki grof ter Pegam in Lambergar, ki je dolgo vejal za najboljši slovenski zgodovinski roman. Za Detelo so značilne satirična hudomušnost, dobrohotna kritika življenja in krščanska vzgojnost. S svojimi deli je izpopolnil galerijo oseb iz kmečkega in delavskega ljudstva, malomeščanstva in izobraženstva. Uvrščamo ga med klasike naše ljudske povesti. Leta 1903 ga je škof Jeglič vabil, naj sprejme ravnateljstvo nove škofijske gimnazije v Šentvidu, a je to vabilo odklonil. Njegova je tudi ta misel: Človek nikdar ni sam: misli ga spremljajo vedno kot zveste tovarišice, neprijetne so mu večkrat, nezveste nikdar. Če jih hočeš odgnati, v druščino pojdi, med hrumeči svet, iznebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, boste spet skupaj, obstopile te bodo zopet. Če hočeš ubežati spominom, ki te preganjajo, ne hodi v samoto, v samoti si najmanj sam.
Pisatelj Fran Detela se je rodil leta 1850 v Moravčah.

Slikar in ilustrator Nikolaj Omersa se je rodil leta 1911 v Idriji. Diplomiral je na slikarski akademiji v Zagrebu in še istega leta imel svojo prvo razstavo s skupino Neodvisni. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni pa se je ukvarjal s pedagoškim delom. Bil je koloristično senzibilen krajinar, ki se je s številnimi ljubljanskimi in pozneje piranskimi vedutami izkazal kot “pesnik” teh mest. Leta 1978 je dobil Prešernovo nagrado.