Na današnji dan

27. november

30 let prihoda prve internetne povezave v Slovenijo * Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva * Filmski dokumentarist pionirskega časa televizije * Povojna vsakdanjost kot literarni motiv

27_internet
Knjiga prof. dr. Borke Jerman Blažič
foto: Stane Kocutar, Radio Slovenija

Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. Pri nas je z vsemi silami deloval za obubožani kmečki stan, ob tem pa zgradil finančno, gospodarsko in prosvetno hrbtenico Slovenske ljudske stranke, katere član in vnet govorec je bil. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva. Doktor Janez Evangelist Krek se je rodil leta 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico.

Filmski režiser, scenarist in publicist Ernest Adamič se je rodil leta 1898 v Ljubljani. Posnel je več kot 80 kratkih filmov, na televiziji pa je v letih 1965 in 1969 oblikoval pomembno serijo “Portreti”; v njej je predstavil številne slovenske kulturne in znanstvene delavce. Ernest Adamič je bil značilen predstavnik slovenske dokumentaristične šole petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je težila k stilizaciji in izrazito estetskim učinkom.

Pisatelja, novinarja in urednika Janeza Švajncerja so nacisti junija leta 1941 še kot gimnazijca za štiri leta internirali v Šlezijo in Ukrajino. Leta 1962 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. V pripovednih delih, sprva oprtih na socialni realizem, je opisoval kmečki svet, pozneje pa tudi mestno družbeno okolje. Ta realistična, družbenokritična in angažirana proza je imela podlago v neposredni, predvsem mariborski povojni vsakdanjosti. Njegov literarni opus zajema več kot petdeset romanov ter povesti, dramskih besedil in radijskih iger in ga uvršča med naše najplodovitejše sodobne pisce. Pisatelj, novinar in urednik Janez Švajncer se je rodil leta 1920 na Plintovcu v Zgornji Kungoti pri Mariboru.

Pred 30 leti so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Stefan v sklopu raziskovalnega projekta izgradnje prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. *Posnetek Je povedala profesorica doktorica Borka Jerman Blažič, slovenska spletna pionirka in znanstvenica na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.