Sledi časa

Meja na razvodnici

Meja na razvodnici v nasprotju z večino planinskih vodnikov prinaša opise in dostope do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije

Druženje mejnih organov Italije in Jugoslavije z naključno planinko leta 1939 na Bogatinskem sedlu. Arhiv Michele Di BArtolomeo
Druženje mejnih organov Italije in Jugoslavije z naključno planinko, Bogatinsko sedlo, 1939 (fotografijo obarvalo Zgodovinsko društvo Rapalska meja)
foto: Michele Di Bartolomeo

Pogodba

Rapalsko mejo oziroma rapalsko obdobje umeščamo v čas med obema svetovnima vojnama. Konec prve svetovne vojne je Italija izsilila podpis mirovnega sporazuma, ki ji je dal pravno podlago za zasedbo dela razpadajoče avstro-ogrske monarhije, to pa je bil po večini zahodni del nastajajoče države, pozneje Kraljevine SHS.

Propaganda razglednica o italijanskih zasedbah ozemelj po prvi svetovni vojni

foto: Arhiv Italijanske finančne službe

Leta 1920 so tako podpisali Rapalsko pogodbo, s katero je Italija dosegla razmejitve, ki so sovpadale z njenimi strateškimi željami in cilji. Tako si je zavarovala Padsko nižino in dobila tretjino slovenskega etničnega ozemlja, Istro in del Dalmacije, v zameno pa je priznala Kraljevino SHS. Negativne posledice te pogodbe pa je nosilo predvsem slovensko prebivalstvo, ki je bilo odrezano od drugega slovenskega ozemlja. Posledice pa so nosili tudi prebivalci Istre in dela Dalmacije. Še pred nastopom fašizma v Italiji so se na zasedenih območjih začeli raznarodovalni pritiski, ki so se pozneje še stopnjevali. Nova meja je globoko zarezala na vsa področje življenja, v samo identiteto naroda, v gospodarstvo in vsa druga področja. Nastajanje nove meje, zgodbe, povezane z njo, bomo spoznali skozi zapis v knjigi, planinskem vodniku  Meja na razvodnici.

Sogovornika

Dušan Škodič

foto: Dušan Škodič

 

Grega Žorž

foto: Ljubo Vukelič

Rapalska meja

Nova meja, ki je nastala po Rapalski pogodbi, se ni kar čez noč ustalila. Sam podpis pogodbe leta 1920 je določil okvirni potek meje, natančna določitve na terenu je bila prepuščena mešani mejni komisiji obeh kraljevin. Prvič je ta komisija zasedala leta 1921 v Ljubljani. Nato pa je v naslednjih petih letih določila mejo in svoje delo končala leta 1926. Največji spori so bili na Triglavu, v Ratečah, Planini pri Rakeku, Hotedršici in še marsikje. Po določitvi meje so sledile meddržavne pogodbe o prehajanju meje, o ustanovitvi  in delovanju mejnih prehodov tako, da je trajalo kar dobro desetletje, da se je vse skupaj umirilo.

Italijanski planinic s tablami za preimenovanje planinskih koč in poti

foto: Renato Timeus

Koča, zavetišče, Rifugio Gabriele D Annunzio je stala na mestu današnjega doma na Sviščakih, fotografijo obarvalo Zgodovinsko društvo Rapalska meja

foto: wwwlokalpatrioti-rijeka.com.

Mejni pas

V gorskem pasu, ki obsega Julijske Alpe, sta obe državi dorekli tako imenovano turistično območje, kjer so lahko mejne vrhove obiskovali planinci obeh držav, ki pa so morali biti včlanjeni v planinsko organizacijo. Za obiske so morali pridobiti letno dovolilnico, kjer pa so se zadeve pogosto zaradi birokratskih ovir zapletale. Meja je bila tako vsaj na papirju zelo prehodna, pove Grega Žorž, predsednik Zgodovinskega društva Rapalska meja, ki doda, da je bilo nasploh mejnih in maloobmejnih prehodov veliko. Posebno poglavje je bilo vojaško utrjevanje mejne črte na obeh straneh meje.

Vojašnice, kasarne

Kasarna, Caserma Costantino Brighenti, Idrija

foto: Mestni muzej Idrija

Ob zgornji fotografiji: Kasarna, Caserma Costantino Brighenti v Idriji, je lahko sprejela do 4000 vojakov, danes je v njej psihiatrična bolnišnica.

Finančna vojašnica Casermata de Cesaris pri Kalcah

foto: Dušan Škodič

Italijanska vojašnica za Lepočami je del Alpskega zidu, ne ostanek I. svetovne vojne

foto: Peter Strgar

Vojašnica Lajnar

foto: Grega Žorž

Vojašnica na Lajnarju nad Soriško planino

foto: Oto Naglost

Vojašnica Vittorio Emanuele pod Triglavom, najviše zidana stavba na naših tleh

foto: Metod Vidmar

Obrambna vojašnica Kalvarija, nad Leskovo dolino, med Javorniki in Snežnikom

foto: Grega Žorž

Knjiga

Ob stoti obletnici Rapalske pogodbe je Dušan Škodič napisal planinsko-zgodovinski vodnik z naslovom Meja na razvodnici, ki v nasprotju z večino planinskih vodnikov prinaša opise in dostope do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije.

Naslovnica knjige Meja na razvodnici

foto: Dušan Škodič

V knjigi je zbranih 61 izletov in gorskih tur od Peči na zahodni tromeji do Paravičeve mize na hrvaški meji.

Mejnik na Peči

foto: Gorenjski muzej

Mejnik 10 na vrhu Triglava

foto: Slovenski planinski muzej

Klesani rapalski mejnik na vrhu Jalovca

foto: Arhiv Planinski vestnik

Mejnik na Vršiču, prebarvan spominja na obestni kamen

foto: Dušan Škodič

Glavni mejnik 44, blizu Hotedršice

foto: Dušan Škodič

Manjših sekundarnih mejnikov je bilo več kot 4000

foto: Oto Naglost

Mejni prehod Kalce, mejnik je na vrhu škarpe

foto: Grega Žorž

Zgodbe

V knjigi, planinsko zgodovinskem vodniku Meja na razvodnici, so številne zanimive zgodbe, ena takih je mejnik na Turnu pod Razorjem.

Turn pod Razorjem

foto: Michele Di Bartolomeo

Dušan Škodič opisuje tudi tako imenovani triglavski spor.

Brzojavka Orjune, ki je sprožila triglavski spor

foto: Dlib.org

Orjunaši z orožjem na vrhu Triglava, 1923

foto: Slovenski planinski muzej

Zanimiva je tudi zgodba o Trentarjih in Italijanih.

Italijanski finančniki v Trenti, 1935

foto: Daniele Venturini

Tudi Krnsko pogorje in vrh Krna so zaznamovale zgodbe.

Kontroverzno zavetišče Alberto Pico na Krnu, fotografijo obarvalo Zgodovinsko društvo Rapalska meja

foto: www.wikpedija.com

Nemogoče je opisati vse zgodbe , ki jih prinaša knjiga Meja na Razvodnici, med naslovi so nekateri kar malce hudomušni. Eden takih je – mehki trebuh pri Hotedršici.

Odlivanje betonskih mejnikov na jugoslovanski strani pri Hotedršici leta 1921. Delo so dobili tudi domačini. Iz knjige Tomaža Pavšiča

foto: Tomaž Pavšič

Kontrabant in tihotapstvo

Rdeča nit skozi planinsko zgodovinski vodnik Meja na razvodnic je kontrabant in tihotapstvo.

Ujeti kontrabantarji na Javornikih, 1930, fotografijo obarvalo Zgodovinsko društvo Rapalska meja

foto: Anda Tomec

Bogastvo podatkov

Obsežno delo raziskav, zbiranja arhivskega in drugega gradiva je dalo rezultate, vidne v knjigi, ki je odličen vodnik za raziskovanje tega ne tako oddaljenega, a za marsikoga neznanega obdobja.

Mulatjera iz doline Zdnjice do Doliča

foto: Arhiv CAI Trst

 

Otoška dolina, protitankovske ovire

foto: Dušan Škodič

Utrdba Goli vrh

foto: Katja Jemec

Bunker Rupnikove linije

foto: Damjan Benkovič

Ob zgornji fotografiji: Bunker Rupnikove linije pri Radovljici je precej oddaljen od rapalske meje.