Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov
Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov
Za depresijo trpi okoli 7 odstotkov evropskega prebivalstva, Slovenci smo nekoliko nad evropskim povprečjem. V lanskem letu smo sicer zabeležili blag upad samomorov, čeprav so se duševne stiske predvsem med mladimi povečale. Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da je kar 60 odstotkov mladih v skrbeh glede njihove prihodnosti.
21-letna Ana Grimšičar trpi za hudo obliko depresije. Večina prijateljev v dobi odraščanja ni imela razumevanja za njene stiske:
"Tako veliko je bilo grdih besed. Ti si psiho, ti nisi normalna, ti nimaš vsega pošlihtanega v glavi. To me je dodatno psihično podrlo, tako da nisem hotela hoditi v šolo. Sicer pa sem hodila v srednjo šolo 6 let namesto 4. Ne zato, ker bi bila nesposobna, ampak ker fizično nisem zmogla priti v šolo."
Slabo duševno stanje pomeni letno izgubo od 3 do 4 % bruto domačega proizvoda zaradi zmanjšane produktivnosti. V letu 2010 smo imeli denimo za 350 milijonov finančnega bremena depresije. Treba bi okrepiti preventivne programe in jih narediti trajne. Tudi predolge čakalne vrste so rak rana našega zdravstvenega sistema. Maja Planinc, Unicef:
"Najkrajša čakalna vrsta za prvo obravnavo pri kliničnem psihologu je z napotnico zelo hitro v Gornji Radgoni. 7 dni. Najdaljša v Domžalah. Prideš na vrsti junija 2023."
Strokovnjaki so jasni, da je treba normalizirati tudi pogovore o svojih občutkih in sprejemanje strokovne pomoči.
