Naše poti

Umetna romščina je sodobni izziv jezika

5. novembra obeležujemo svetovni dan romskega jezika.

IMG-1187
Sandi Horvat in Samanta Baranja, ustvarjalca oddaje Naše poti
foto: Televizija Slovenija / So vakeres

Ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki smo ga obeležili 5. novembra, pri Zvezi Romov Slovenije vedno znova opozarjajo o pomembnosti ohranjanja romskega jezika. Ta je za ohranjanje romske identitete izjemno pomemben, zato mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Nevarnost za njegovo izginjanje pri zvezi vidijo v tem, da ga mnogi Romi ne uporabljajo in se tako prilagajo jeziku okolja. Na simpoziju Romski jezik, včeraj, danes, jutri so pozvali državo, da podpre sistemsko uvedbo poučevanja romskega jezika v šolah za tiste, ki bi se ga radi naučili.

»Pozornost je potrebno nameniti najmlajšim in jih spodbuditi k učenju romskega jezika, kajti brez jezika bomo ostali tudi brez identitete. Država bi lahko sistemsko uvedla poučevanje romskega jezika v šolah in financirala izdajo primerne literature za poučevanje romskega jezika. Država žal premalo pozornosti namenja tej tematiki«, pravi predsednik ZRS, Jožek Horvat-Muc.

Mlajše generacije v številnih okoljih romskega jezika ne uporabljajo več oziroma vanj vključujejo vse več besed lokalnega okolja. Bolj kot izziv gre za normalni pojav ob dejstvu, da je jezik živa stvar, ki se razvija. V zadnjih letih smo tako večkrat že zasledili izraz umetna romščina. Gre predvsem za poskus ohranjanja romskega jezika: In Tovrstni poskus ohranjanja ima dva vidika. Prvi je ta, da nastajajo nove besede, pri katerih gre za dobesedne prevode iz slovenskega jezika ali kovanje novih besed z namenom, da bi zvenele čim bolj romsko. Če bi šli s temi besedami med Rome, jih najverjetneje ne bi razumeli oz. bi bili začudeni nad temi besedami. Po drugi strani pa lahko kovanje besed na tak način pripomore k razvoju in nadgradnji romskega jezika.

Razbijali smo še mite in resnice glede otrok, katerih materni jezik ni slovenski.

»Otroci, ki slabo razumejo slovensko in so v šoli obkroženi izključno samo s tem jezikom, lahko imajo velike težave z razumevanjem in učenjem obravnavanih snovi. Kadar se otrokom, poleg koriščenja slovenskega jezika, dovoli tudi romskega, se jim omogoči sporazumevanje v obeh jezikih. Romskim otrokom je smiselno dovoliti uporabo njihovega maternega jezika tudi iz psihološkega vidika, kajti ko se otrok ne more izražati, je to lahko za njega precej frustrirajoče«, med drugim izpostavlja Samanta Baranja.