V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič.
V prvi epizodi nove serije bo z nami doc. dr. Sandra Morović
V tokratni štiridelni seriji V omrežjih zvoka raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam je pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič (Poliklinika Aviva, Međunarodni institut za zdravlje mozga).
Možgani so me začeli zanimati že kmalu po tem, ko sem jih začela uporabljati. Kar je čudovito pri njih, je to, da vračajo toliko, kolikor vanje vlagate. Vse vam vrnejo. Tega se premalo zavedamo, možgane jemljemo kot samoumevne, premalo pazimo nanje. Tako kot drugi organi zahtevajo veliko pozornosti, vadbe in preventive.
Mehanizmi vpliva glasbe na možgane in okrevanje še niso v celoti pojasnjeni:
Glasba "zaposluje" celotne možgane, saj ne sodeluje samo eno možgansko področje, ko poslušamo oziroma obdelujemo tisto, kar slišimo. Pri meni se na primer aktivirajo drugi deli možganov kot pri nekom, ki je profesionalni glasbenik. Oni drugače "vidijo" glasbo, če lahko temu tako rečemo, in tako poteka vzpostavljanje več sinaps. Sinapse so povezave med našimi nevroni. Na takšen način možganske celice dobivajo hitrejše odgovore. Lahko govorimo o plastičnosti možganov, ki je zadnje desetletje ali dve glavna tema v nevrologiji. Dejstvo je, da so možgani zelo plastični in omogočajo učenje novih stvari, zmožni so se prilagajati. Včasih smo verjeli, da imamo v možgani toliko celic, kot smo jih imeli ob rojstvu, no, zdaj se te ugotovitve spreminjajo.
Več pa v oddaji!
Snemanje pogovora in prevod: Luka Hvalc in Mojca Delač
Bere: Barbara Zupan
