Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Vi čuvarji ste obmejni

Pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture

MarjetaPisk1
Dr. Marjeta Pisk
foto: osebni arhiv

''… več vasij ko postaja laških, bolj vpijejo Italijani z onkraj meje po naši zemlji in jo hočejo imeti kot svojo, ker se govori na nji laški jezik. Italijanske poželjivosti se Avstrija najlože ubrani, ako ohrani na mejah zvesti narod slovenski, ki je živa priča, da tu so avstrijska, ne pa italijanska tla!''
(časnik Soča, 2. 3. 1883)

Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebej močno je zapihal v krajih, ki so držali ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije.

Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletala z Italijani, Lahi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev, kar včasih ni bila ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – italijanska in slovenska – je seveda vlekla na svojo stran, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem.

Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture.

Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrle različne zanimive nianse življenja v tedanjih razmerah. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo predajo: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz 80. let Istranova.