Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik.
Obročkanje labodov na Koseškem bajerju v Ljubljani letos tretjič
Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke.
Po žalostnem zaključku leta 2020, ko so zaradi ptičje gripe na bajerju poginili trije labodi - odrasla samica in dva lanskoletna mladiča, so bili opazovalci in proučevalci ptic zelo veseli novega labodjega para. Od treh izvaljenih mladičev sta preživela dva, ki so jim danes nadeli identifikacijske obročke. Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja pri DOPPS-u:
"Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Še posebej pri pticah selivkah je pomembno sodelovanje med državami in izmenjava podatkov. Na ta način pridobimo informacije o stanju populacij, življenjski dobi ter so dogajanju na selitvenih poteh in prezimovališčih."
Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica ptice, saj nosi podatke o spolu, starosti te podatek o datumu in mestu obročkanja:
"Vsak obroček ima individualno številko. Na kovinskih obročkih je napisano"Ljubljana Slovenija" in večmestna koda. Pri labodih je LA in tri številke."
Labodom pogosto nadenejo barvne obročke, da so oznake tudi v vodi lažje vidne. Mateja Nose Marolt, Služba Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib:
"Poleg tega, da se jih obročka, se pobere tudi določene biometrične podatke. Izmeri se jim perut, stehta se jo. To so kazalci, kako je ptica razvita in zdrava. To labodko smo danes ponovno stehtali in te podatke se lahko primerja s prejšnjimi podatki."
In še zanimivost: ker je območje Koseškega bajerja dovolj veliko le za eno labodjo družino, oče okrog novega leta mladiče odpelje običajno do Zbiljskega jezera in jih tam pusti, kjer si ti ustvarijo svoje družine.
Ter v vednost in ravnanje: Ker na območju Koseškega bajerja sobivajo ljudje in živali, pri DOPPS-u opozarjajo, da labodja družina potrebuje mir, zato obiskovalce prosijo, da ptic ne vznemirjajo in ne hranijo, saj s tem pogosto naredijo več škode kot koristi.
