Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ferdinand Dominkuš (1829-1901) odvetnik, ki je mariborsko sodišče prisilil k uradovanju v slovenščini, mestna obzidja in mestne pravice, Politik - dramatik in novelist, tigrovec in vojaški obveščevalec
Večino mest na Slovenskem so ustanovili Habsburžani. Nekaj starejših je bilo dediščina prejšnjih dinastij, nekaj pa jih je bilo iz obdobja Celjanov. Takrat so se vrstili turški vpadi in zato je k vsakemu mestu sodilo tudi obzidje. V drugi polovici 15. stoletja so predvsem zaradi obrambnih razlogov štirje slovenski kraji dobili utrdbe oziroma obzidja. To so bili Kočevje, Lož, Krško in Višnja Gora; mestne pravice je cesar Friderik II. Višnji Gori podelil na današnji dan leta 1478. Slabi dve desetletji po pridobitvi mestnih pravic, leta 1496, so Višnjani ustanovili mestno šolo, deveto na takratnem slovenskem ozemlju. Pred drugo svetovno vojno je bila Višnja Gora tudi sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost.
Leta 1829 se je v Kalsdorfu v Avstriji rodil pravnik in politik Ferdinand Dominkuš. Leta 1859 je v Mariboru odprl odvetniško pisarno in že tri leta pozneje pri sodišču v Mariboru začel vlagati tožbe v slovenščini. Tako je postal zaslužen za tako uradovanje. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice, Slovenskega naroda, Slovenske matice in Narodne tiskarne. Pravnik in politik Ferdo Dominkuš je bil večkrat izvoljen tudi za poslanca deželnega zbora in tako ga uvrščamo med pomembnejše štajerske politike slovenskega rodu v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
Politik, dramatik in novelist Anton Novačán je pred 100 leti ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list "Naša vas", leta 1922 pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje je bil najizrazitejši v dramatiki. Njegova shakespearjevsko zasnovana zgodovinska drama z naslovom "Herman Celjski" sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve. Anton Novačán se je rodil leta 1887 v Zadobrovi pri Celju.
Organizator odpora proti fašizmu Danilo Zelen se je rodil leta 1907 v Senožečah. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani leta 1925 se je vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ustanovljene v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, ter skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino in za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bilo organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razpadu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
