Tuje besede, to velja tudi za poimenovanja jedi, pri nas v pisavi sčasoma podomačimo.
Če boste čas odmerjen dopustu preživeli v bolj ali manj oddaljeni deželi, boste verjetno spoznali in okusili tudi kakšno lokalno kulinarično posebnost. Če neradi tvegate z neznanimi okusi, boste morda raje izbrali nekaj iz tako imenovanega mednarodnega, globalnega nabora jedi. Morda tudi zato, ker vam že internacionalna, vseprisotna imena jedi napovejo, kaj lahko pričakujete na vaši mizi. Vendar, kakšna pravila veljajo v slovenskem jeziku pri prevzemanju tujih kulinaričnih poimenovanj? Jih pri zapisovanju in izgovorjavi ohranjamo v izvirniku, ali jih podomačimo? Ali zagato rešimo z ustreznim prevodom?
Napovedovalec in mentor za govor na Radiu Slovenija, Miha Zor, pojasni na primeru, ali zjutraj popijemo cappuccino ali kapučin?
Zjutraj popijemo kapučino, besedo smo prevzeli iz italijanščine, čeprav se zadnje čase v vsakdanji rabi slovenskega jezika pojavlja tudi beseda kapučin, in tudi spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika jo navaja kot dvojnico.
