Kar se danes zdi preveč nenavadno, da bi pojedli, lahko čez nekaj desetletij postane del jedilnika
Če bi vas pred dvajsetimi leti nekdo vprašal, ali bi jedli suši, bi večina najverjetneje odvrnila nikalno. Danes? Gotovo imamo drugačen odnos do te jedi. Kar skušamo povedati, je, da hrana, ki se nam zdi nenavadna in nam ni blizu, včasih potrebuje čas, da prispe na naš krožnik. Kuharska knjiga receptov Meduza po zahodnjaško, ki je izšla pred kratkim, se nam lahko zdi nenavadna, vprašanje pa je, ali se ne bomo v prihodnosti sklanjali nad njo in natančno brali navodil, kako pripraviti okusne testenine z meduzami ali meduzin karpačo. Tokratna Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, v ospredje postavlja hrano, ki jo pogosto imenujemo kar hrana prihodnosti - gosenice, žuželke, meduze -, in skuša spodbuditi razpravo z biološkega, kulturološkega, antropološkega in gastronomskega vidika.
Gosti:
-mikrobiologinja dr. Ana Rotter, raziskovalka Morske biološke postaje NIB v Piranu
-kemičarka dr. Katja Klun,prav tako raziskovalka Morske biološke postaje NIB v Piranu
-kulturolog prof. dr. Peter Stankovič z ljubljanske Fakultete za družbene vede
-kulturni antropolog in etnolog prof. dr. Rajko Muršič s Filozofske fakultete v Ljubljani
-in chef Poul Andrias Ziska iz Michelinove restavracije KOKS na Ferskem otočju
